Na sliki: Zborovodkinja Metka Pichler s svojim zborom na republiški reviji mladinskih pevskih zborov v Zagorju ob Savi, maja 1984.

Prvih 17 let delovanja šole, vse do svoje prerane smrti, je za zborovsko petje na šoli skrbela izjemna glasbena pedagoginja Metka Pichler. Več o njenem življenju in delu izvemo iz raziskovalne naloge METKA PICHLER (1948–1989), Življenje in delo glasbene pedagoginje,  ki jo je izdelal učenec Samo Mazovec (mentorica V. Vrtačnik Merčun). Iz raziskovalne naloge povzemamo nekaj sklepnih ugotovitev.

Število pevskih zborov

  • V prvih letih dela na Osnovni šoli Josip Broz Tito je Metka Pichler vodila štiri pevske zbore: otroškega, pionirskega, mladinskega in komornega. Zbori, razen komornega, so bili zelo številčni (do 70 otrok). Zborovski pevci so imeli vaje dvakrat na teden, razen komornega zbora, v katerem je bilo zbranih 14 najboljših pevcev in so imeli vaje enkrat na teden. Pri vajah se je Metka Pichler soočala s prostorsko in časovno omejitvijo. Kasneje je na šoli vodila pet pevskih zborov, med njimi je bil fantovski pevski zbor, ki je bil prava redkost med zbori na tem območju.
  • Novembra 1984 je Metka Pichler postala zborovodkinja Mešanega študentskega pevskega zbora Kamnik.
  • Igrala je violo v Simfoničnem orkestru Domžale–Kamnik, ki ga je vodil Tomaž Habe. Orkester je imel stalne težave s prostorom in finančno podporo.
  • Metka Pichler je bila prva, ki je zgradila most med osnovnošolskim in odraslim zborovskim petjem. Njen dekliški pevski zbor so obiskovale srednješolke, ki so bile njene nekdanje učenke z OŠ Josipa Broza Tita.
  • Metka Pichler je bila tudi sama članica pevskih zborov: učiteljskega pevskega zbora Emil Adamič ter domžalskega dekliškega in mešanega pevskega zbora ter Slovenskih madrigalistov. S temi zbori se je redno udeleževala revij pevskih zborov, tudi v Stični. Zbori so imeli številne samostojne koncerte, snemanja na radiu, nastope na revijah in proslavah v občini in zunaj nje ter gostovanja.

Nastopi pevskih zborov Metke Pichler

  • Iz opisov nastopov lahko ugotovimo, da so njeni zbori na občinskih prireditvah najprej nastopali združeni s pevskimi zbori drugih domžalskih osnovnih šol. Od leta 1978 dalje pa so na občinskih prireditvah večinoma nastopali samostojno.
  • Do leta 1981 so bili najpogosteje zabeleženi nastopi mladinskega in otroškega pevskega zbora, kasneje pa dekliškega pevskega zbora. Na številnih manjših prireditvah, o katerih Občinski poročevalec ni pisal, je pogosto nastopal komorni zbor, ki je bil zaradi maloštevilčnosti članov bolj prilagodljiv.
  • Pevski zbori so imeli vsako leto vsaj devet nastopov za učence in sedem nastopov za starše in krajane. Nastopali so še na proslavah v krajevnih skupnostih (KS Jarše–Rodica in KS Vir), na občinskih proslavah, ob jubilejih različnih organizacij, na odprtjih likovnih razstav in na podobnih kulturnih prireditvah.
  • Med najpomembnejše nastope pa lahko uvrstimo nastop mlajšega mladinskega zbora v aprilu 1981 na republiški proslavi ob dnevu OF, ki je bil v Domu Ivana Cankarja, prenašala pa ga je tudi televizija. Drugi tak izjemen nastop pa je bilo sodelovanje njenega otroškega zbora v operi Boris Godunov, 4. decembra 1987. Ravnateljica, za njo pa tudi Anica Črne Ivkovič, omenjata, da je njen zbor sodeloval v operi Carmen.

 Revije pevskih zborov

  • Njeni zbori so se redno udeleževali občinskih revij pevskih zborov. V Občinskih poročevalcih ni vseh podatkov o tem, kdaj so te revije bile. Kadar pa je bil zapis o njih, so bili Metkini zbori posebej izpostavljeni kot izjemno dobri.
  • Republiška revija mladinskih pevskih zborov je bila vsako drugo leto v maju v Zagorju ob Savi. Metka Pichler se je teh revij udeleževala od leta 1974 naprej. Redno se je uvrščala na revije pevskih zborov višjega (državnega) nivoja.
  • Tak je bil Mladinski pevski festival v Celju, ki se je prav tako odvijal vsako drugo leto. Bil je to mednarodni festival, ki so se ga udeležili pevci iz celotne tedanje države Jugoslavije. Metka Pichler je z zbori na njem sodelovala od junija 1981 dalje, pa vse do svoje prezgodnje smrti. Umrla je 14 dni pred takim pomembnim nastopom leta 1989. Zato so nastop njenih zborov najprej odpovedali, nato pa so sklenili, da zborovodjo nadomestita njena kolega, zborovodja Karel Leskovec, ki je vodil dekliški zbor, in Tomaž Habe, ki je vodil mladinski zbor. Oba zbora sta se vrnila z nagradami (z zlato in bronasto plaketo).
  • Od aprila 1979 dalje se je Metka Pichler s svojimi zbori udeleževala tudi Festivala Kurirček v Mariboru, festivala partizanske ljudske pesmi.

Zakaj so bili njeni pevski zbori tako uspešni?

  • Eden od razlogov je v načinu dela Metke Pichler. Nikoli se ni zadovoljila s tem, da bi se otroci naučili nekaj pesmi in bi te potem dalj časa prepevali. Stalno je iskala literaturo za nove pesmi, ki jih je potem prilagodila svojim zborom.
  • K napredku je pripomoglo tudi njeno sodelovanje z drugimi glasbeniki v regiji, predvsem s skladateljema Tomažem Habetom in Janezom Bitencem.
  • Predvsem pa je k uspešnosti njenega dela prispevala njena popolna predanost glasbi.

Snemanja kaset in plošč

  • Čeprav podatki morda niso popolni, lahko ugotovim, da je Metka Pichler s svojimi zbori posnela vsaj šest zvočnih kaset (Od pomladi do jeseni, Blejski srček 2 in Blejski srček 3, Kam, barčica, kam in Naučimo se novo pesmico, Otroške pesmi klasičnih in romantičnih skladateljev) in tri male plošče (Od pomladi do jeseni, Glejte našo račko in Hi, konjiček), ki so izšle skupaj s knjigami. Z zbori je sodelovala tudi pri snemanju velike plošče Glasbena šola Domžale 1950–1980. Ni povsem jasno, v kakšni obliki so izšle pesmi z naslovom Katka brez copatka.
  • Njeni zbori so sodelovali na snemanjih za radijski in televizijski program.

Metkina prezgodnja smrt je zaznamovala njene pevce.

  • Metka Pichler je umrla 11. maja 1989, pokopana pa je bila 13. maja na domžalsko pokopališče. V spomin Metki Pichler je Matjaž Brojan pisal v Občinski poročevalec 31. 5. 1989, takrat je bila objavljena tudi zahvala domačih za pogrebni obred. 13. maja 1989 je skladatelj Janez Bitenc, s katerim je sodelovala pri snemanjih plošč, njeni šoli poslal posebno zahvalo.
  • Metka Pichler je umrla 14 dni pred zelo pomembnim nastopom njenih pevskih zborov, pred zveznim tekmovanjem mladinskih, mešanih mladinskih in dekliških zborov v Celju. Ker sta na pomoč priskočila njena kolega zborovodja Karel Leskovec in Tomaž Habe, sta njena zbora vseeno nastopila v Celju.
  • Dekliški zbor je tedaj na državni reviji pevskih zborov v Celju dobil najvišje priznanje, zlato plaketo, mladinski zbor pa bronasto plaketo. Pevce so prevevali istočasno občutki sreče in žalosti, zato so šli ob polnoči, ko so se vrnili s tekmovanja v Domžale, na grob Metke Pichler in tam zapeli več pesmi.

 

Tudi vsi naslednji glasbeni pedagogi so se trudili, da bi otrokom privzgojili čut za estetiko glasbenega ustvarjanja in poustvarjanja, predvsem pa veselje do petja. Za to so poskrbeli učitelji in glasbeni pedagogi: Karel Leskovec, Anica Črne Ivkovič, Sonja Koželj Juhant in več učiteljev, ki so na šoli delali krajši čas. Sledi med učenci je zagotovo pustila tudi zborovodkinja Tina Pančur (Mesesnel). V zadnjem desetletju otroški pevski zbor uspešno vodi učiteljica Ema Cerar, mladinskega pa zborovodkinja Marija Arnerič Pepelnak. V zadnjem času jima pri vodenju starejšega otroškega pevskega zbora pomaga priznani skladatelj in glasbeni pedagog, g. Tomaž Habe. Učiteljici Mariji občasno uspe oblikovati manjše instrumentalne skupine učencev, ki jih pripravlja na nastope, zlasti za spremljavo pevskim zborom. Kot nekoč se tudi današnji pevski zbori udeležujejo območnih revij pevskih zborov ter sodelujejo na šolskih in krajevnih prireditvah. Ob spodbudah in pedagoškem vodenju zborovodij si prizadevamo, da otroško in mladinsko petje ostaja del šolske tradicije in širše kulturne vzgoje.

Literatura in viri:

  • Samo Mazovec: Metka Pichler (1948-1989), Življenje in delo glasbene pedagoginje, raziskovalna naloga (mentorica V. Vrtačnik Merčun), OŠ Rodica, april 2014.
  • Zbornik, 40 let delovanja OŠ Rodica, Domžale, maj 2012.

 

 

(Skupno 177 obiskov, današnjih obiskov 1)
Dostopnost