Avtorja: Andraž Močnik in Tevž Kovačič, 9. b
Mentorici: Danica Volčini, Vilma Vrtačnik Merčun
Povzetek:
Cilj raziskovalne naloge je bil ugotoviti, kako hitro splesni kruh z različnimi namazi in kruh v različnih embalažah. Izvedla sva dva osemdnevna eksperimenta. V prvem sva opazovala plesnenje različnih namazov na isti vrsti kruha (lešnikov namaz, namaz s topljenim sirom, pašteta, pašteta s česnom, marmelada in marmelada s česnom). V drugem eksperimentu sva opazovala spreminjanje treh vrst kruha (ajdovega, belega in koruznega), shranjenega v različnih embalažah (v papirnati vrečki, plastični posodi in plastični vrečki). S prvim eksperimentom sva ugotovila, da je plesnenje odvisno od vrste namaza in se zaradi različne sestave namaza pojavi v štirih do šestih dneh, prisotnost česna pa na plesnenje nima vpliva. Najprej, četrti dan eksperimenta, je bila plesen opazna na namazih s topljenim sirom in s pašteto. Po šestih dneh so bili že vsi namazi prepredeni s plesnimi, ki pa so bile različnih vrst. Po osmih dneh so bili vsi namazi zelo plesnivi in smrdeči. Ker je plesen za zdravje zelo škodljiva, je zelo pomembno, v kakšni embalaži živila hranimo. Zato sva z drugim eksperimentom ugotavljala rast plesni na različnih vrstah kruha, ki sva jih hranila v različni embalaži. Glede na rezultate drugega eksperimenta ugotavljava, da je kruh najbolje hraniti v papirnatih vrečkah, ker se v njih kruh izsuši, kar plesni onemogoča razvoj. Razvoj plesni omogoča visoka relativna vlažnost zraka, ki se ohranja v plastični embalaži. Zato shranjevanja kruha v plastični posodi ali v plastičnih vrečkah ne priporočava. Plesen na kruhu se v takšni embalaži razvije že četrti ali najkasneje šesti dan. Morda bi kruh lahko hranili v plastični posodi le za dan ali dva, saj v njej ostane bolj mehak.
Ključne besede: plesen, plesnenje, lešnikov namaz (Nutella), pašteta, marmelada, plesnenje kruha, ajdov kruh, bel kruh, koruzni kruh
