01/ 721 95 30, Jarše 01/ 724 30 80 os-rodica@guest.arnes.si

Na sliki: Slovesna obeležitev 10-letnice delovanja šole je bila 26. junija 1982 na šolskem igrišču.

Pomembnejši dogodki v prvih dveh desetletjih delovanja šole so odražali duh časa. Vsako leto je zvrstilo vrsto proslav, ki so bile vezane na tedanje državne praznike in druge pomembne dneve v letu:

  • 24. oktober: Dan OZN so obeleževali s proslavo po šolskem zvočniku.
  • 1. november: Pred dnevom mrtvih so člani Šolskega kulturnega društva (ŠKD) v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in delavci tovarne Induplati pripravili komemorativne slovesnosti v Jaršah (spomenik pri Induplati, na Viru, nekajkrat so sodelovali tudi na pokopališču v Domžalah.
  • 22. december: Pred dnevom republike je po posebnem protokolu potekal sprejem cicibanov (učencev 1. razreda) v pionirsko organizacijo. Člani ŠKD in pevski zbori so na praznik “rojstva nove Jugoslavije” nastopali tudi na krajevnih (Vir, Jarše) in občinskih proslavah.
  • 22. december: Dan Jugoslovanske ljudske armade (JLA) so obeleževali z obiski vojašnice maršala Tita, s proslavo, ki so jo pripravili skupaj z vojaki vojašnice in s proslavami po zvočniku.
  • od 27. do 30. decembra: Praznovanja ob novoletni jelki so potekala v večnamenskem prostoru in po razredih. Učenci vseh razredov so si v tem času ogledali lutkovne, gledališke in kino predstave. Lutkovni krožek je z lutkovnimi igricami popestril praznično vzdušje otrokom po bližnjih vrtcih in otrokom delavcev v bližnjih tovarnah.
  • 8. februar: Svečane proslave ob Prešernovem dnevu oz. slovenskem kulturnem prazniku so potekale v šolski avli.
  • 8. marec: Ob dnevu žena so člani ŠKD pripravljali proslave v šoli, za kolektive in v kraju (v dvorani na Viru in v Majčevem dvoru v Jaršah).
  • Zadnji teden v marcu oz. prvi teden v aprilu: Ob zaključku bralne značke so prirejali literarne večere, povabili znane slovenske pisatelje in ilustratorje (to so bili: Niko Grafenauer, Breda Smolnikar, Božo Kos, Brane Dolinar, Slavko Pregelj, Tone Partljič, Ivo Zorman, Miha Mate, Jela Reichman, Kajetan Kovič in drugi) ter učencem podelili bralne značke.
  • 27. april in 1. maj: Pred obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte in praznikom dela so pripravili šolske in krajevne proslave ali pa so sodelovali na občinskih proslavah.
  • April in maj: V aprilu in maju so vsako leto potekali slovesni sprejemi Kurirčkove torbe in Titove štafete.
  • 8. maj: Na krajših slovesnostih so bili cicibani sprejeti v članstvo Rdečega križa.
  • 25. maj: Na dan mladosti so bili sedmošolci sprejeti v mladinsko organizacijo (Zvezo socialistične mladine Slovenije – ZSMS). V šolski avli so se na samostojnih koncertih predstavili vsi pevski zbori.
  • 25. junij: Na proslavi zadnji šolski dan so učitelji učencem podelili spričevala in nagrade. Najboljši učenci so knjižne nagrade prejeli na občinskem sprejemu, kjer jim jih je podelil predsednik Skupščine Občine Domžale.

Poleg vsakoletnih proslav naj omenimo še nekaj posebnih dogodkov iz prvih dveh desetletij delovanja osnovne šole, čeprav se zavedamo, da so navedbe pomanjkljive.

  • 25. maja 1976 so slovesno odprli novozgrajeni atletski stadion, ki so ga skoraj v celoti s prostovoljnim delom zgradili učenci in učitelji. Na ta dan je na njem prvič potekalo občinsko prvenstvo v atletiki.
  • V šolskem letu 1976/1977 so mladinci sodelovali na prireditvah na Gorjuši in na Oklem v okviru 85. Titovega rojstnega dne, 35-letnice prihoda Tita na čelo Komunistične partije (KP) in 40-letnice KP Slovenije.
  • Prof. Metod Klemenc se je leta 1976 in 1977 z delegacijami naših učencev udeležil delovnih akcij za odpravo posledic potresa v Beneški Sloveniji in v Posočju.
  • 23. junija 1978 je bila svečanost ob odprtju novozgrajenega igrišča za male športe, ki so ga uredili učenci in učitelji z udarniškim delom. Največ zaslug za zgraditev atletskega stadiona in igrišča za male športe je imel učitelj športne vzgoje, prof. Metod Klemenc.
  • 8. septembra 1978 je skozi Domžale potoval jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito. V imenu domžalskih pionirjev in mladincev so predsednika pozdravili trije učenci OŠ Josip Broz Tito.
  • 25. maja 1982, na dan mladosti, so učenci pred šolo sprejeli Titovo štafeto.
  • 26. junija 1982 so svečano obeležili prvo desetletnico delovanja šole. Prireditev je potekala na šolskem dvorišču, v večnamenskem prostoru pa so pripravili razstavo likovnih del, tehničnih izdelkov in otroških ročnih del.
  • V šolskem letu 1982/1983 se je v šoli prvič oglasil šolski radio.
  • V začetku oktobra 1983 so se učenci srečali z igralcem Radošo Bajićem in si ogledali film Sarajevski atentat.
  • Razcvet so na šoli doživeli tudi šolski pevski zbori pod vodstvom Metke Pichler. Njihovo delovanje in uspehe bomo predstavili v posebnem poglavju.
  • V šolskem letu 1991/1992 so mladi likovniki pod vodstvom Brede Podbevšek pripravili razstavo likovnih del “Mi in cvetje” v Oranžeriji v Mengšu.

Pomembnejše strokovne novosti v prvih dveh desetletjih so bile:

  • Pomemben mejnik v delovanju šole je bila uvedba celodnevne šole (COŠ), ki so jo poskusno uvedli 1. februarja 1976 v enem oddelku. 15. oktobra 1976, ko je bila urejena jarška šola, so COŠ organizirali za 355 učencev v 12 oddelkih razredne stopnje. Vpeljava COŠ v slovenski prostor je bil političen projekt, ki je bil ukinjen v šolskem letu 1988/1989.
  • V šolskem letu 1984/1985 so začeli z uvajanjem novih učnih načrtov v 4. in 5. razredu, naslednja leta pa še v 6., 7. in 8. razredu.
  • Učenci so s svojimi aktivnostmi pripomogli k uspešnim izidom referendumov za drugi, tretji in četrti samoprispevek za izgradnjo in izboljšanje šolske mreže.
  • V šolskem letu 1990/1991 so v 1. razredu začeli uvajati integrirani pouk po tako imenovanem osiješkem modelu. Učiteljica Mara Sarkič se je zanj usposabljala v Osijeku pri dr. Bognarju. Učiteljice so skrbno pripravljale nove didaktične pripomočke. Naslednje šolsko leto se je integriran pouk izvajal tudi v 2. razredu.
  • Šolski strokovni aktiv matematikov je vpeljal projekt nivojskega pouka v 6. razred (naslednje leto pa še v 7. razred). V 5. in 6. razredu se je pri angleščini izvajal t. i. “Project Work”, v 7. razredu pa mladinske delavnice.
  • Šolska knjižnica je v šolskem letu 1990/1991 dobila svoj prvi računalnik.
  • V šolskem letu 1991/1992 se je v 3. in 4. razredu izvajal pouk angleščine, kar je finančno podprla Občina Domžale.
  • V šolskem letu 1991/1992 so znanje osmošolcev prvikrat preverjali z enotnimi testi za vso Slovenijo (danes imenovanimi NPZ – nacionalno preverjanje znanja). Zbrane točke so učencem omogočile vpis v srednje šole, ki so imele omejen vpis.
  • V šolskem letu 1991/1992 je na šoli prvič potekala šola za odrasle.

Slikovni utrinki:

Literatura in viri:

Zbornik, 40 let delovanja OŠ Rodica, Domžale, maj 2012.

 

 

Dostopnost