Šola je zavezanec za obravnavo prijav v t.i. notranjem postopku.
Pomembne povezave:
Notranji akt o določitvi notranje poti za prijavo:
Kaj je prijava kršitev?
Ali menite, da je v šoli prišlo do kršitve predpisov? Če je tako, lahko to kršitev prijavite zaupniku:
- Petra Dešman Senčar ali Marko Drobne
Zaupnik bo poskrbel, da se bodo kršitve iz utemeljenih prijav odpravile oziroma se preprečile prihodnje kršitve. Pri tem je dolžan varovati vašo identiteto. V primeru povračilnih ukrepov boste deležni zaščite, kot jo določa ZZPri.
Kršitve lahko prijavite pisno ali ustno prek:
- e-pošte (zaupnik@sola-rodica.si ),
- pošte (Osnovna šola Rodica, Kettjeva 13, Domžale, s pripisom »»v roke zaupniku za notranjo prijavo po ZZPri«),
- osebno po predhodnem dogovoru z zaupnikom.
Zaupnik obravnava tudi anonimne prijave. V tem primeru boste povratne informacije dobili le, če boste v prijavi opredelili, na kakšen način vas lahko zaupnik kontaktira.
Kakšno zaščito lahko pričakujete?
Prijavo kršitev znotraj delovnega okolja pogosto spremlja občutek nelagodja in strahu pred povračilnimi ukrepi. Šola je zavezana k odpravljanju nepravilnosti in vodstvo ali sodelavci ne nameravajo in tudi ne smejo izvajati povračilnih ukrepov zoper prijavitelje, ki v dobri veri prijavijo nepravilnosti.
Vašo prijavo bo neposredno prejel zaupnik. Podatki o prijavitelju bodo znani le zaupniku, ki jih ne bo razkril nikomur (poskus ugotavljanja identitete prijavitelja in razkritje podatkov o prijavitelju predstavljata prekršek, za katerega ZZPri predpisuje globo). Vsebina prijave bo po potrebi razkrita posameznikom, ki bodo sodelovali pri odpravljanju prijavljenih nepravilnosti.
V primeru, ko bi kdorkoli ugotavljal identiteto prijavitelja, je takšno ravnanje kršitev, ki jo lahko prijavite Komisiji za preprečevanje korupcije. Zaupnik vam bo tudi svetoval, na katero zunanjo institucijo se lahko obrnete, če prijave ne bo mogoče ustrezno obravnavati znotraj šole.
Zaupnik vam bo po potrebi izdal tudi potrdilo o vloženi prijave, v kolikor ga boste potrebovali v drugih uradnih postopkih.
Kdaj ste upravičeni do zaščite?
Do zaščitnih in podpornih ukrepov v skladu z Zakonom o zaščiti prijaviteljev so upravičeni prijavitelji, ki so fizične osebe in so podali prijavo o kršitvi znotraj svojega delovnega okolja, zaradi česar se proti njim izvajajo ali se lahko izvajajo povračilni ukrepi.
Zaščita se zagotavlja prijaviteljem, ki so prijavo podali v dobri veri (ob podaji prijave so verjeli, da so informacije resnične). Prijavitelji, ki vedoma podajo lažno prijavo, niso upravičeni do zaščite; takšna prijava lahko pomeni tudi storitev prekrška.
Zaščita prijaviteljev velja za prijavljene kršitve, ki še trajajo oziroma so se zgodile ali prenehale pred manj kot dvema letoma. Prijavo je torej treba podati čim prej.
Kakšen je postopek obravnave prijave?
Ko zaupnik prejme prijavo, izvede predhodni preizkus. To pomeni, da preveri zakonske pogoje za obravnavo prijave.
Predhodni preizkus zaupnik izvede v sedmih dneh in o tem obvesti prijavitelja. Če zaupnik prijavo sprejme v obravnavo, se postopek nadaljuje, v nasprotnem pa prijavitelja obvesti o tem, da prijave ne bo obravnaval, in pojasni razloge. Po potrebi lahko zaupnik kontaktira prijavitelja za posredovanje dodatnih podatkov, ki mu bodo omogočili celovito obravnavo prijave.
V nadaljevanju obravnave zaupnik oceni, kdo znotraj organizacije lahko pomaga pri preiskavi kršitve in izvedbi ukrepov za odpravo kršitve. Te osebe seznani z vsebino prijave, ne pa tudi s podatki o prijavitelju. Če bo treba za razrešitev prijave druge osebe seznaniti z osebnimi podatki prijavitelja (ker se npr. kršitev nanaša nanj osebno), ga bo zaupnik zaprosil za soglasje za razkritje osebnih podatkov. Če brez soglasja prijavitelja ne bo mogoče nadaljevati s postopkom, le-ta pa se z razkritjem ne strinja, bo postopek ustavljen. Če bo to potrebno, bo pri preiskavi kršitve sodeloval odvetnik ali revizor, ki bo tudi seznanjen z vsebino prijave.
Z vsebino prijave (ne pa tudi s podatki o prijavitelju) bo seznanjena tudi oseba, na katero se prijava nanaša (kršitelj), ki bo lahko v postopku sodelovala in ščitila svoje interese, če je to v konkretnem primeru ustrezno.
V postopku ugotovljene kršitve bodo odpravljene v najkrajšem roku. Zaupnik bo po potrebi o kršitvah obvestil tudi pristojne organe, kadar je prijava kršitev zunanjim organom obvezna, in naznanil kaznivo dejanje oziroma vložil kazensko ovadbo v primeru, ko bi pri ugotovljeni kršitvi šlo za kaznivo dejanje, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti. V slednjem primeru bo zaupnik vaše osebne podatke posredoval državnemu tožilstvu le na obrazloženo zahtevo, če bo to nujno potrebno zaradi preiskovanja kaznivih dejanj.
Ob zaključku postopka zaupnik prijavitelja seznani z izidom postopka ter predlaganih in izvedenih ukrepih. Če postopek še ne bo končan po treh mesecih, bo zaupnik prijavitelja obvestil o trenutnem stanju zadeve. Zaupnik bo o izidu postopka obvestil tudi vodstvo (ravnatelja), pri čemer v poročilu ne bo navajal osebnih podatkov prijavitelja.
Kaj storiti v primeru povračilnih ukrepov?
Za povračilne ukrepe veljajo tisti ukrepi, s katerimi se poslabša položaj prijavitelja in so posledica vložene prijave. Med njimi so na primer opozorilo pred odpovedjo oz. odpoved delovnega razmerja, disciplinske sankcije, premestitev, nadlegovanje, neenaka obravnava in podobno.
Izvajanje povračilnih ukrepov je prepovedano in lahko predstavlja prekršek. V primeru povračilnih ukrepov je možno vložiti zahtevo za začasno odredbo, s katero sodišče delodajalcu odredi ustavitev povračilnih ukrepov. Če bi bili delovnopravni ukrepi že izvršeni, je možna tudi tožba na delovnem sodišču. V primeru odpovedi delovnega razmerja je prijavitelj upravičen tudi do nadomestila za brezposelnost, in sicer ne glede na razlog odpovedi (tudi če je iz krivdnih razlogov), če s potrdilom Komisije za preprečevanje korupcije izkaže, da je upravičen do zaščite po ZZPri.
Kdaj lahko zaupnik razkrije identiteto prijavitelja?
Zaupnik lahko identiteto prijavitelja razkrije v treh primerih:
- če se prijavitelj strinja z razkritjem (zaupnik ga bo prosil za soglasje);
- če to zahteva državni tožilec, kadar je to nujno potrebno zaradi preiskovanja kaznivih dejanj (o razkritju identitete tožilstvu je prijavitelj predhodno obveščen);
- če to zahteva sodišče, ko je to potrebno zaradi sodnih postopkov, vključno s sodnimi postopki zaradi zaščite pravice osebe, ki jo prijava zadeva (o razkritju identitete sodišču je prijavitelj predhodno obveščen).
Ne glede na navedeno ne sme nihče razkriti identitete prijavitelja, če bi razkritje ogrozilo življenje ali resno ogrozilo javni interes, varnost ali obrambo države.
Izključitev odgovornosti glede razkritja
Prijavitelj, ki informacije o kršitvah prijavi ali javno razkrije v skladu z ZZPri, ne krši nobene omejitve ali prepovedi glede razkritja informacij in ne nosi nobene odgovornosti, povezane s takšno prijavo ali javnim razkritjem, pod pogojem, da ni prijavil ali javno razkril neresničnih informacij in je na podlagi utemeljenih razlogov menil, da je bila prijava ali javno razkritje takšnih informacij nujno za razkritje kršitve na podlagi zakona.
Navedeno se ne uporablja glede omejitev razkritja informacij, določenih s predpisi na področju varovanja tajnih podatkov, poklicne skrivnosti odvetnikov ter zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev, tajnosti sodnih posvetovanj in pravil kazenskega postopka.
Ne glede na določbe zakona, ki ureja poslovno skrivnost, prijava ali javno razkritje informacij, ki vključujejo poslovne skrivnosti, ni protipravno, če ju prijavitelj prijavi ali razkrije v skladu z ZZPri.
Organi za zunanjo prijavo:
- Agencija za komunikacijska omrežja in storitve,
- Agencija za trg vrednostnih papirjev,
- Agencija za varstvo konkurence,
- Agencija za varnost prometa,
- Agencija za zavarovalni nadzor,
- Agencija za javni nadzor nad revidiranjem,
- Banka Slovenije,
- Državna revizijska komisija,
- Finančna uprava,
- Tržni inšpektorat,
- Urad za preprečevanje pranja denarja,
- Informacijski pooblaščenec,
- Inšpekcija za informacijsko varnost,
- Inšpekcija za sevalno in jedrsko varnost,
- Inšpekcija za varstvo pred sevanji,
- Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin,
- Inšpektorat za delo,
- Inšpektorat za javni sektor,
- Inšpektorat za okolje in prostor,
- Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke,
- Organi nadzora v skladu s predpisi, ki urejajo porabo sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji,
- Zdravstveni inšpektorat,
- Slovenski državni holding in
- Komisija za preprečevanje korupcije.
Zaupnost:
Vsa poročila se obravnavajo zaupno v skladu z ZZPri, Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) in Splošno uredbo o varstvu podatkov. Varujemo osebne podatke in zagotavljamo ustrezno zaščito tako za prijavitelja kot za osebo, na katero se nanaša prijava.
Informacije o varstvu osebnih podatkov so dostopne na povezavi: Obvestilo-o-imenov.-poobl.osebe.pdf (arnes.si)
