Raziskovalna naloga z interdisciplinarnega področja
Avtorice: Katja Bigec, Katja Klopčič in Tjaša Zupanek, 9. razred, 2002/2003
Mentorica: Vilma Vrtačnik Merčun, prof. geogr. in soc.
POVZETEK:
Z raziskovanjem vodnjakov smo želele ugotoviti, kje imajo vodnjake še ohranjene, kako so globoki, kdaj so bili zgrajeni in iz katerega materiala ter do kdaj so vodo iz njih uporabljali. V novembru 2002 smo izvedle terensko raziskavo po okoliških naseljih, kjer smo se pogovarjale z domačini, ki imajo vodnjake. Skoraj vsi so nam znali povedati veliko zanimivega, vodnjake pa smo tudi fotografirale. V raziskovalni nalogi smo obravnavale 15 vodnjakov: dva v Spodnjih Jaršah, pet v Srednjih Jaršah, sedem na Viru in enega na Količevem. Najstarejša sta Šuštarjev vodnjak iz leta 1852 in vaški vodnjak v Srednjih Jaršah iz leta 1860. Pred letom 1930 sta bila zgrajena še Joželčkov in Pirnatov vodnjak, najmlajši pa so vodnjaki na Viru, nastali po letu 1946; najnovejši je Šmejcev iz leta 1962.
Vse vodnjake napaja podtalnica. Deloma so bili skopani, deloma zabiti v tla, globoki pa so od 12 do 25 metrov. Več kot 20 metrov globoki so Bedenikov, Pirnatov, Tomažkov, Levčev, Kolblov in Šuštarjev vodnjak, najgloblji pa je vaški vodnjak v Srednjih Jaršah. Do izgradnje vodovoda leta 1962 so iz vodnjakov pridobivali vodo za pitje, gospodinjska opravila, napajanje živine in druge potrebe. Vodo iz šestih vodnjakov so uporablja še nekaj let po izgradnji vodovoda, danes pa vodo koristi le še Tomažkov vodnjak – za zalivanje.
Vsi raziskani vodnjaki so cevnega tipa, pokriti, z mizastim ali talnim horizontom. Opremljeni so bili s črpalko, ki se je ohranila pri devetih vodnjakih. Večina je zgrajena iz betona; izjema sta Tomažkov (iz skal), Šmejcev (iz proda) ter Prelovškov in vaški vodnjak v Srednjih Jaršah (iz sive litine). Nad jaškom imajo betonski obod (t. i. mizo), najpogosteje šesterokotne ali osmerokotne oblike. Talni horizont brez betonske mize imajo Tomažkov, Urbanijev in Heridov vodnjak.
Lastniki še vedno skrbno vzdržujejo svoje vodnjake, saj se zavedajo njihovega nekdanjega pomena. Večina bi bila pripravljena vodnjake tudi obnoviti. Raziskavo bi bilo smiselno nadaljevati z vključitvijo vseh vodnjakov na tem območju. Ob koncu smo, denimo, šele odkrile še posebej lepo ohranjen Škofičev vodnjak v Spodnjih Jaršah, ki v tokratno raziskavo ni bil zajet.
Ključne besede: vodnjaki, podtalnica, mizasti in talni horizont, Spodnje Jarše, Srednje Jarše, Vir, Količevo
