01/ 721 95 30, Jarše 01/ 724 30 80 os-rodica@guest.arnes.si

Socialni kapital (SK) označuje količino in pomembnost socialnih stikov v okolju, v katerem živimo. Odnosi in mreže stikov temeljijo na zaupanju in vzajemnosti, na skupnih vrednotah in normah. Kulturni kapital (KK) pa se nanaša na posedovanje znanja, veščin, poznavanje norm in vrednot ter stopnjo motivacije posameznika. Polni naslov projekta se je glasil: Dvig socialnega in kulturnega kapitala (SKK) v lokalnih skupnostih za razvoj enakih možnosti in spodbujanje socialne vključenosti. Potekal je s sofinanciranjem Evropskega socialnega sklada (85 %) in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (15 %), v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013. Aktivnosti v projektu so potekale od 1. septembra 2013 do 30. novembra 2014. Namen projekta je bil preizkusiti oblike zaposlovanja strokovnih delavcev na način, ki bi prispeval k dvigu socialnega in kulturnega kapitala v lokalni skupnosti, šolah in vrtcih. V projektu je sodelovalo 136 slovenskih šol in vrtcev, ki so bili povezani v 34 mrež. Sodelovanje v projektu je vključevalo izobraževanje in 13 delovnih srečanj v Šoli za ravnatelje na Brdu pri Kranju, na katerih smo predstavljali akcijske načrte in izvedbo teh v posameznih mrežah šol. Naša šola je sodelovala v mreži štirih šol, ki jo je koordinirala učiteljica Sofija Baškarad s Srednje šole Domžale. Kot partnerice pa smo sodelovale še I. gimnazija v Celju (zanjo učiteljica Nina Trojner), Osnovna šola Globoko (zanjo pedagoginja in svetovalna delavka Danijela Radjen) in Osnovna šola Rodica (zanjo Vilma Vrtačnik Merčun). Zasnovale in izvedle smo obsežen mrežni projekt z naslovom V sodelovanju je moč, Prispevek nadarjenih in zainteresiranih učencev in dijakov k bogatenju družbenih odnosov in znanja.

Na Gimnaziji Domžale, ki deluje v okviru Srednje šole Domžale, so v septembru 2013 razpisali raziskovalno dejavnost, na katero so se prijavili dijaki, ki so se želeli ukvarjati z raziskavami. Na njihovi šoli sem tako vodila tri skupine raziskovalk, ki so raziskovale zgodovino slamnikarstva v Domžalah. Delo je potekalo v njihovi knjižnici in na terenu.

Slika 1: Del raziskovalne ekipe na Gimnaziji Domžale, ki je raziskovala pod mentorstvom naše učiteljice Vilme Vrtačnik Merčun, z leve: Maša Bahovec, Tajda Jeras in Ajda Sokler, januarja 2014.

Nastale so tri odlične raziskovalne naloge: Poslovna korespondenca slamnikarja Karla Koširja v obdobju 1936–1943 (Maša Bahovec, Tajda Jeras, 2. E), Računi slamnikarske delavnice Karla Koširja iz obdobja 1934–1943 (Ajda Sokler, 3. E ) in Slamnikarstvo skozi oči delavcev, Pogovori z nekdanjimi slamnikarji (Neža Leben in Patricija Tome, 2. E). Vse tri raziskovalne naloge so danes dostopne v domoznanski zbirki Knjižnice Domžale. V njih so raziskovalke predstavile bogato arhivsko gradivo in številne pogovore z nekdanjimi domžalskimi slamnikarji. V raziskavi je posebna pozornost posvečena tovarni Univerzale, kjer so v Domžalah najdlje šivali slamnike, in slamnikarski delavnici Karla Koširja iz Stoba v Domžalah. Avtorice so svoje raziskave predstavile na 11. regijskem srečanju mladih raziskovalcev srednješolcev Zveze za tehnično kulturo Slovenije, ki je bilo 4. aprila 2014 na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra v Kamniku. Posebej uspešna je bila raziskovalna naloga Neže Leben in Patricije Tome o delovanju nekdanje slamnikarske tovarne Univerzale, ki se je uvrstila na državno srečanje mladih raziskovalcev, na katerem sta raziskovalki prejeli najvišje, zlato priznanje.

Slika 2: Mlade raziskovalke, dijakinje Gimnazije Domžale: Patricija Tome, Tajda Jeras, Maša Bahovec, mentorica Vilma Vrtačnik Merčun ter Ajda Sokler in Neža Leben, na regijskem srečanju mladih raziskovalcev na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik, aprila 2014.

Ko so se dijakinje spoznale z zgodovino slamnikarstva, smo si zastavili še dva cilja. Želeli smo, da bi se usposobile za vodenje po Slamnikarskem muzeju, ki je nastal dve leti pred tem (aprila 2012) in za vodenje po tematski učni poti Sprehod med domžalskimi slamnikarskimi tovarnami, ki je bila v nastajanju. Za vodenje po slamnikarski zbirki so se pripravljale pod mentorstvom Romana Kosa; 7. junija, v času Slamnikarskega sejma, pa so se prvič preizkusile v vodenju po muzeju.

Slamnikarski2

Slamnikarski5

Sliki 3 in 4: Usposabljanje za vodenje po Slamnikarskem muzeju Domžale pod vodstvom Romana Kosa, maja 2014.

Za vodenje po slamnikarski tematski učni poti (vodnik z naslovom Sprehod med tovarnami slamnikov v Domžalah je izšel naknadno, leta 2015), ki jo je zasnovala Saša Roškar z Zavoda za varstvo kulturne dediščine OE Kranj, so se usposabljale v začetku julija 2014, v avgustu pa smo vodenje posneli. Organizirali in posneli smo tudi pogovore z nekdanjimi delavci tovarne Univerzale ter pogovore z Elo Košir, hčerko slamnikarja Karla Koširja. Nastal je film z naslovom Slamnikarska dediščina kot kulturni kapital mladih (snemanje in postprodukcijo je opravil Vid Merčun), ki smo ga premierno predstavili na zaključnem srečanju udeležencev projekta Dvig SKK, 21. avgusta 2014, v Kongresnem centru na Brdu pri Kranju. Film Slamnikarska dediščina kot kulturni kapital mladih je dostopen na YouTubu in ga priporočamo za ogled.

p_skupinska

p_valjkarija

p_upravna

p_iz_pisarn

Slike 5-8: Ogled stavb in prostorov bivše tovarne Univerzale z nekdanjimi delavci, februarja 2014.

Sodelovali so tudi na snemanju dokumentarnega filma Slamnikarska dediščina kot kulturni kapital mladih.

Slika 9: Predstavitev dejavnosti naše mreže šol v Kongresnem centru na Brdu pri Kranju, konec avgusta 2014. Z leve vodje projektov: Nina Trojer s I. gimnazije v Celju, Danijela Radjen z OŠ Globko, koordinatorka Sofija Baškarad s Srednje šole Domžale, Vilma Vrtačnik Merčun z naše šole in dijakinje Gimnazije Domžale – Neža Leben (naša nekdanja učenka), Patricija Tome in Maša Bahovec.

Višek sodelovanja s Srednjo šolo Domžale je bila organizacija in izvedba Slamnikarskega dne. Cilj načrtovane dejavnosti je bil druženje učencev OŠ Rodica in dijakov Srednje šole Domžale ob spoznavanju kulturne dediščine Domžal. Slamnikarski dan smo izvedli 13. oktobra 2014, udeležilo pa se ga je 20 dijakov Srednje šole Domžale (po dva ali več iz vsakega oddelka) in 20 učencev OŠ Rodica (Unesco predstavnikov oddelkov druge in tretje triade). Po tematski poti so jih vodile dijakinje Neža Leben, Patricija Tome, Tajda Jeras in Maša Bahovec, pri pripravi na vodenje pa je sodelovala tudi avtorica poti, Saša Roškar. Na učni poti so člani mešanih skupin reševali naloge na učnem listu in se skupaj fotografirali pred znamenitimi domžalskimi stavbami. 12 prostovoljcev (dijakov in učencev) je pod vodstvom Mateje Kozina v Slamnikarskem muzeju uprizorilo modno revijo nošenja slamnikov. Udeleženci so si ogledali tudi slamnikarsko zbirko in prikaz šivanja slamnikov (Joži Košak) ter se udeležili delavnice pletenja slamnatih kit.

Slika 10: Dijaki Gimnazije Domžale in učenke naše šole na modni reviji slamnikov, ki smo jo izvedli v okviru Slamnikarskega dne v Slamnikarskem muzeju, oktobra 2014.

Dejavnosti so odlično uspele, posebej atraktivna za učence in dijake je bila modna revija, pa tudi pletenje kit in prikaz šivanja slamnikov. Po izvedbi Slamnikarskega dne smo izbrali fotografije učencev in dijakov ter pripravili razstavo.

V okviru tega projekta se je odvilo še več dogodkov, ki so povezovali v mreži sodelujoče šole. Naša šola je dijakom Srednje šole Domžale ponudila udeležbo na likovnem ekstemporu, ki smo ga izvedli 13. maja 2014. Dejavnosti se je udeležilo 30 dijakov in učencev. Z umetniškim ustvarjanjem, pod mentorstvom izkušene likovnice Mateje Kozina, so učenci in dijaki razvijali čut za estetiko, z druženjem pa so ustvarili novo mrežo poznanstev. Zaradi slabega vremena so si grobeljski drevored le ogledali in tam iskali navdih, ustvarjali pa so pod šolsko streho. Nastala so zanimiva dela v različnih likovnih tehnikah, ki so jih kasneje predstavili na spletni razstavi.

Srednja šola Domžale je naše učence povabila v njihov pogovorni klub v angleškem jeziku (Conversation club). Udeležilo se ga je deset učencev in dijakov, cilj druženja pa je bil spodbujanje nadarjenih in širjenje mreže poznanstev. Pripravili so tudi prikaz zanimivih kemijskih poskusov z naslovom Kemijska vez. Predstavitev, ki se je je udeležilo 30 učencev in dijakov, se je odvijala v kemijski učilnici naše šole.

Z Osnovno šolo Globoko pri Brežicah smo sodelovali na dveh srečanjih. Udeležili smo se njihovega 23. tradicionalnega glasbenega festivala, ki se je odvijal 28. novembra 2013 v njihovi telovadnici. Pred prireditvijo so nam strokovni delavci šole predstavili nastajanje in didaktično uporabnost njihove čutne poti, ki so jo izdelali na šolskem vrtu. Gostujoči učitelji in učenci smo jo lahko preizkusili.

Slika 11: Delček čutne poti na vrtu OŠ Globoko, novembra 2013.

Na koncertu so nastopili trije naši učenci s svojimi inštrumenti – Aleksander Simionov, Nika Dečman in Miha Judež, prireditve pa so se udeležile še tri naše učiteljice in ravnateljica. V nabito polni šolski telovadnici se je zbralo okoli 500 ljudi.

Slika 12: Naša učenka Nika Dečman na 23. tradicionalnem glasbenem festivalu OŠ Globoko, 28. novembra 2013.

Slika 13: Zahvala gostiteljem za sodelovanje na tradicionalnem glasbenem festivalu na OŠ Globoko; ravnateljica Milena Vidovič, učenec (in kitarist) Miha Judež z OŠ Rodica in ravnateljica OŠ Globoko, Rozika Vodopivec.

Učenci Osnovne šole Globoko so obisk vrnili s sodelovanjem na našem novoletnem koncertu, ki se je odvijal 19. decembra 2013. Ob tej priložnosti so si ogledali tudi Slamnikarski muzej v Domžalah in se v njem udeležili delavnice pletenja slamnatih kit.

p_novoletni1

p_koncert7

Sliki 14 in 15: Naši gostje, učenci OŠ Globoko, na novoletnem koncertu v avli OŠ Rodica, decembra 2013.

p_skupina

p_pletenje

Sliki 16 in 17: Naši gostje z OŠ Globoko so si ogledali Slamnikarski muzej in se preizkusili v pletenju slamnatih kit, december 2013.

V okviru projekta Dvig SKK smo sodelovali s Slamnikarskim muzejem Domžale, za katerega smo na osnovi učnih načrtov za osnovne in srednje šole pripravili učna gradiva (učne liste za dijake, za učence različnih stopenj in za predšolske otroke).  veliko dragocenega gradiva pa so prispevale tudi raziskovalne naloge, ki so jih izdelale dijakinje Gimnazije Domžale. Geslo našega sodelovanja – Povezujemo se, sodelujemo in se s tem bogatimo – se je uresničilo.

uni_1_vrtec

uni_3_prvi_1uni_2_druga2uni_1_tretja3uni_3_dijaki

Slika 18-22.: Izdelava učnih listov za Slamnikarski muzej Domžale – končano decembra 2013

Besedilo: Vilma Vrtačnik Merčun

SK-ESS-noge

 

Dostopnost