KAJ NAM POVE KNJIGA O UČENCIH IZ ŠOLSKEGA LETA 1945/1946?

Raziskovalna naloga s področja sociologije

Avtor: Miha Prajs, 7. razred, šol. leto 2016/2017

Mentorica: Vilma Vrtačnik Merčun

POVZETEK: 

V raziskovalni nalogi sem želel izvedeti, kaj lahko ugotovim iz šolske matične knjige Državne osnovne šole Jarše iz leta 1945. V njej so osebni podatki o učencih (ime in priimek učenca, ime očeta, datum rojstva, bivališče), datum vstopa in izstopa učencev iz jarške šole ter kje so učenci šolanje nadaljevali. Državne osnovne šole Jarše ni več, šolska stavba pa je danes polno zasedena z učenci B oddelkov od 1. do 5. razreda Osnovne šole Rodica. Podatke o nekdanjih in današnjih učencih jarške šole sem izpisal, jih analiziral in primerjal med seboj. Ugotovil sem, da je v obdobju med šolskima letoma 1945/1946–1961/1962 (v nadaljevanju: nekoč) jarško šolo obiskovalo 385 učencev (povprečno 23 na leto), danes pa jarško šolo obiskuje 131 učencev (povprečno 26 na oddelek). Nekoč je večina učencev v jarški šoli opravila štiri razrede osnovne šole, šolanje pa so nadaljevali na nižji gimnaziji v Domžalah, ki se je leta 1958 preimenovala v I. OŠ Domžale. Zanimivo je, da je 12 učencev zaradi ponavljanja razredov osnovnošolsko obveznost končalo kar na jarški šoli. Večina nekdanjih in današnjih učencev prihaja iz naselij: Rodica, Spodnje, Srednje in Zgornje Jarše. V primerjavi ugotavljam, da je danes več otrok iz Spodnjih in Srednjih Jarš, manj pa iz Zgornjih Jarš. Razlog za to so predvsem novi predeli naselij v Spodnjih in Srednjih Jaršah, ki so zrasli v zadnjih dveh desetletjih. Nekateri otroci iz Zgornjih Jarš danes hodijo tudi v sosednjo šolo. Primerjal sem tudi osebna imena učencev nekoč in danes. Najpogostejša imena dečkov pred šestdesetimi leti so bila Janez, Franc in Jože, danes pa so najpogostejša Žiga, Jure in Matej. Pri deklicah sta bili nekoč najpogostejši imeni Marija in Frančiška, danes pa Eva in Nika. Ugotavljal sem tudi odstotek učencev, ki imajo ime, ki se pojavi samo enkrat, glede na celotno populacijo učencev. Ugotovil sem, da je imelo nekoč samo 12 % dečkov in 16 % deklic osebno ime, ki se je pojavilo samo enkrat, danes je takih unikatnih imen veliko več in sicer ga ima 46 % dečkov in kar 58 % deklic. Razlog za razliko je verjetno v tem, da danes ni več tradicije poimenovanja otrok po starših, kot je bila nekoč. Ker živimo v informacijski družbi, spoznavamo osebna imena iz drugih kultur in jih vnašamo v naš domač prostor. Zato imajo otroci danes več za našo kulturo nenavadnih imen. Najbolj pogosta imena pa so še vedno krščanskega izvora.

Dostopnost