MENGEŠKA ŽUPNIJSKA KRONIKA V OBDOBJU 1919-1939, Šolstvo, gospodarstvo in politika
Raziskovalna naloga s področja zgodovine
Avtorja: Aleks Andoljšek in Samo Mazovec, 9. razred, šol. leto 2016/2017
Mentorici: Vilma Vrtačnik Merčun in Petra Dešman
POVZETEK:
Cilj raziskovalne naloge je bil ugotoviti, kaj je v mengeški kroniki zapisanega o šolstvu, gospodarstvu in politiki v obdobju 1919–1939. Župnijsko kroniko sva natančno pregledala in iz nje izpisala vse, kar se je nanašalo na omenjena področja. Nato sva izpiske komentirala, o dogodkih pa sva poiskala še druge vire. V kroniki so podatki o številu učencev v mengeški, trzinski in jarški šoli, o šoli za sirote in deklice, ki so jo v obdobju 1918–1920 v Grobljah vodile sestre usmiljenke, o obrtno-nadaljevalni šoli (leta 1922) in kmetijski nadaljevalni šoli (leta 1930). Kronika piše o šolskih predstavah v društvenem domu, o odpadanju pouka zaradi pomankanja drv (1920, 1929), zaradi nalezljivih bolezni (španska gripa – 1926, 1929 in škrlatinka – 1930) in zaradi praznovanja 60-letnice smrti Antona Martina Slomška (25. 9. 1922). Omenja tudi gospodinjske, krojaške in šiviljske tečaje, razstave in predavanja. Spremljala sva vzpone in padce v industriji in obrti na tem območju. Na pogorišču Majdičevega mlina v Zgornjih Jaršah je leta 1924 zrasla tovarna platnenih izdelkov (kasneje Induplati Jarše). V njej je dobilo delo okoli 200 delavk. Spremljala sva tudi razvoj slamnikarske tovarne Stemberger in Mellitzer, ki je imela še 1921 veliko naročil, leta 1924 pa je proizvodnja upadla (na 50.000 slamnikov na leto), leta 1930 pa je povsem prenehala. V tem obdobju so šivalke slamnikov odhajale na sezonsko delo v Breslav, Prago, Komotau, na Dunaj, v Budimpešto, Bukarešto, Beograd, Lvov in drugam. Odhajale so tudi v Severno Ameriko. Ko so leta 1924 omejili doseljevanje v ZDA, so se moški izseljevali v Kanado in kasneje v Argentino. Na območju ob kamniški železnici se je v tem času razvila dnevna migracija delovne sile v Ljubljano in nazaj. Med političnimi dogodki sva posebej spremljala volitve v narodno in oblastno skupščino ter lokalne volitve v občinske odbore. Pri skupščinskih volitvah je veliko večino (okrog 80 % glasov) dobivala Slovenska ljudska stranka (SLS) iz katoliškega tabora. Po šestojanuarski diktaturi kronika omenja prepovedi prvomajskih obhodov godbe in nemire na binkoštno nedeljo leta 1932, ko je bila v Mengšu in Domžalah prepovedana Koroščeva proslava ob njegovi 60-letnici. Kronika omenja še več pomembnih političnih dogodkov, med katerimi naj omeniva Tiranski pakt maja 1927, ko so se ljudje bali izbruha vojne, smrt kralja Aleksandra Karađorđevića oktobra 1934 in slovenski politični tabor stranke Jugoslovanske radikalne zajednice (JRZ) 7. junija 1936. Takrat se je v Mengšu zbralo 20.000 ljudi, med njimi tudi ban dr. Marko Natlačen in nekateri ministri beograjske vlade. Zanimivi so tudi zapisi o delovanju tedanjih društev (Sokoli, Katoliško prosvetno društvo, Požarna bramba, Godba, Marijina družba in Katoliška akcija).
