STANOVANJSKA KULTURA KOFUTNIKOVE DOMAČIJE V PRVI POLOVICI 20. STOLETJA
Raziskovalna naloga s področja etnologije
Avtorici: Eva Zarja Hrovat in Ariana Andoljšek, 9. razred, šol. leto 2017/2018
Mentorica: Vilma Vrtačnik Merčun
POVZETEK:
Cilj raziskovalne naloge je bil primerjati stanovanjsko kulturo 19. stoletja z načinom življenja Kofutnikovih v prvi polovici 20. stoletja. Najina informatorka je bila Pepca Žebovec, ki je na domačiji živela od leta 1925 do leta 1951. Domačija je lesena, zidana le v predelu krušne peči in črne kuhinje, kakršne so bile značilne za prvo polovico 19. stoletja. Veža in črna kuhinja sta služili za pripravo hrane in kurjenje krušne peči, ki je ogrevala »hišo«. V 80-ih letih 19. stoletja so v veži vzidali prvi zidan štedilnik. Na njem so kuhali do leta 1935, ko so ga zamenjali z novim, ta je imel tudi pečico in kotliček za vodo. Kasneje so imeli kovinski štedilnik na drva. Krušna peč jim je vseskozi služila za peko kruha. Kurili so drva, v štedilniku pa tudi premog. Črna kuhinja je bila vedno malo zakajena, saj je šel dim iz krušne peči in iz štedilnika najprej pod strop črne kuhinje in potem v dimnik. Jedli so večinoma doma pridelano hrano. V stanovanju so si svetili s petrolejkami, v hlevu pa z leščerbo. Spali so v posteljah, majhni otroci pa v košari, kasneje pa dva v eni postelji. Poljedelske pridelke so shranjevali v kleti, mleko in kruh v shrambi, pšenico v skrinjah na podstrešju, moko pa v cimru. Vsa oblačila so imeli v treh omarah. Vsak teden so ribali lesena tla. Umivali so se v lavorju, enkrat na teden pa so se kopali v podolgovatem škafu. Zobe so si vsak dan umivali s krtačko in zobno pasto. Ker je bilo pozimi v cimru mrzlo, so se greli s termoforjem. Kljub temu, da so bile pri Kofutnikovih stanovanjske razmere podobne tistim iz 19. stoletja, pa so njihovi sorodniki v Ameriki in Ljubljani prinašali ali pošiljali novosti, ki so izboljševale njihov način življenja.
Naslovna fotografija: avtorici raziskovalne naloge z gospo Pepco Žebovec.
