KAKO UČENCI OŠ RODICA PREMAGUJEJO STRES? PRIMERJAVA MED UČENCI 4. IN 8. RAZREDA
Raziskovalna naloga s področja psihologije
Avtorici: Živa Hrovat in Zorka Jeraj, 8. razred, šol. leto 2018/2019
Mentorica: Vilma Vrtačnik Merčun
POVZETEK:
Z raziskavo sva želeli ugotoviti, kaj našim učencem povzroča stres in kako ga premagujejo. Rezultati raziskovalne naloge slonijo na odgovorih 79-ih učencev 4. in 8. razreda, 40-ih dečkov in 39-ih deklic. Po pričakovanjih sva potrdili, da učenci 8. razreda pogosteje občutijo stres kot učenci 4. razreda. Skoraj dve tretjini učencev 8. razreda (65 %) stres občuti enkrat ali večkrat na teden, izmed teh 12 % vsak dan. Večina mlajših učencev (77 %) pa občuti stres redkeje kot enkrat na teden. Večini učencev stres povzročajo trije stresorji: ocenjevanje (57 %), psihično in fizično nasilje (20 %) in strogi učitelji (19 %). Najbolj stresno za učence je ustno spraševanje (17 %), pisni preizkusi znanja (15 %), govorni nastopi (14 %) in ponavljajoče se slabe ocene (11 %). V raziskavi sva preverjali, kako učenci reagirajo v nekaterih stresnih situacijah. Najuspešnejše učenci rešujejo naslednje stresne situacije: ko imajo veliko učenja (86 % jih reagira pozitivno), ko jim je dolgčas (81 %), ko jih je strah ocenjevanja (76 %) in ko so žalostni (71 %). Najslabše rešujejo stresne situacije, ko dobijo slabo oceno (44 %), ko jih prijatelj razočara (50 %) in ko so zelo jezni (55 %). Ugotovili sva, da se veliko učencev ukvarja s športi (83 %) in hobiji (82 %), kar je dobro za sprostitev napetosti zaradi stresa. Za reševanje težav pa je slabo, da samo 39 % učencev načrtuje svoj delovni čas in da jih samo 37 % med delovnim časom načrtuje tudi sprostitvene dejavnosti. Na osnovi literature sva oblikovali štiri pozitivne načine obvladovanja stresa in sicer: usmeritev v uspešno reševanje težav, pozitivna naravnanost, sproščanje napetosti in socialna podpora. Ugotovili sva, da je uspešnost premagovanja stresa glede na spol in starost učencev zelo različna. Opažava primere, ko so učenci odgovarjali podobno ne glede na starost in spol, npr. ko imajo veliko učenja ali ko dobijo slabo oceno. V nekaterih primerih starejši učenci v stresnih situacijah ravnajo boljše, kot mlajši, npr. ko jih prijatelj razočara in ko jih nihče ne razume, in obratno; mlajši bolje reagirajo v primeru, ko jih je strah ocenjevanja. Opažava tudi razlike ravnanja po spolu, npr. v primeru, ko so žalostni in ko jim gredo vsi na živce, se odziva pozitivno več deklic kot dečkov. Kadar učence nihče ne razume, jih dobra tretjina (37 %) reagira negativno, 36 % jih uspešno obvladuje težavo (skuša ugotoviti, zakaj je tako), 20 % jih sprosti napetost (s spanjem, športom, jokom, smehom, z glasbo in s pisanjem spisov), ostali učenci pa poiščejo socialno podporo (4 %) ali pa so pozitivno naravnani (3 %). Tisti, ki odreagirajo negativno, se umaknejo v samoto, so zmedeni, žalostni, razočarani, jezni, tudi nasilni ali pa se delajo, da jim je vseeno. Na osnovi rezultatov raziskave lahko zaključiva, da večina učencev ne glede na starost in spol še nima zadosti znanja o premagovanju stresa. Ker nam šolsko dogajanje povzroča največ stresa, bi mu morali v šoli posvečati več pozornosti, predvsem pa spoznati načine, kako ga uspešno premagovati.
