Vsak od nas svet bogati, zato je prav, da drugačni smo si.
V sodelovanju z Društvom za teorijo in kulturo hendikepa je bila v oddelkih 3. razreda izvedena delavnica Bontonček. Učenci so o delavnici povedali sledeče:
Pri delavnici Bontonček je bilo zelo zanimivo, kako slepi prepoznavajo predmete, kako rišejo in se celo igrajo prilagojene igre. (Stela)
Vse mi je bilo zelo všeč. Pohvalila bi to, kako slepi s posebnimi barvami lahko rišejo. Tudi sadijo, smučajo lahko in tudi Človek ne jezi se se lahko igrajo. Delajo lahko skoraj vse, samo na drugačen način. Imajo osebne asistente, ki jim pomagajo pri različnih dejavnostih. Veliko nas je spoznalo, da invalidi lahko delajo veliko stvari. Ta delavnica mi je bila zelo zelo zelo všeč. (Hana)
Zelo všeč so mi bile delavnice, ker smo občutili, kako je če si slep. Všeč mi je bilo tudi, ko smo slišali in videli, kako se prilagajaš, če si slep ali če si na invalidskem vozičku. Zelo všeč mi je bilo tudi, ker smo ugotovili, kako ravnati, če srečaš osebo na vozičku. (Žiga)
Smešno mi je bilo, ko smo videli, kaj smo narisali z zaprtimi očmi. In zanimivo mi je bilo, kako težko je narediti kakšno stvar, če si slep. (Lana)
Pri delavnici Bontonček mi je bilo zelo zanimivo pri risanju in igrah. Naučil sem se, da moramo sprejeti drugačnost. Če nekomu pomagaš, ga najprej vprašaj: »Ali potrebuješ pomoč?« Skratka sem vesel, da so nas obiskali. (Staš)
