V šestdesetih letih 20. stoletja je zaradi priseljevanja ljudi na območje Jarš, Rodice in Vira število otrok na tem območju zelo hitro naraščalo. To je bil tudi eden glavnih razlogov, da so severno od zvezne ceste zgradili novo osemletno šolo, današnjo Osnovno šolo Rodica.
Istočasno so zgradili tudi most za pešce čez Kamniško Bistrico, ki je šolo približal otrokom z Vira. V Občinskem poročevalcu, ki je bilo nekdanje glasilo Občine Domžale, je bilo junija 1972 objavljeno vabilo na slovesno odprtje nove osnovne šole na Rojah (današnje OŠ Rodica), ki je bilo 24. junija 1972 ob 10. uri. V kratkem prispevku, z vabilom na prvi strani Občinskega poročevalca, je bilo kar petnajstkrat omenjeno ime Tito. Nova šola, zgrajena s samoprispevkom občanov, je bila namreč na predlog domžalskih družbeno-političnih organizacij poimenovana po dolgoletnem predsedniku Josipu Brozu Titu ob njegovi 80-letnici. Tako ime je šola nosila vse do razpada države SFRJ, preimenovanje skoraj vseh šol na domžalskem območju, ki je bilo politično spodbujeno, pa je bilo objavljeno v občinskem časopisu Slamnik julija 1992.
Osnovna šola Rodica je bila zgrajena na območju, ki so mu domačini nekoč rekli Roje. Enajst let kasneje, leta 1983, je poleg te zrasla še osnovna šola s prilagojenim programom, današnja Osnovna šola Roje. Pred izgradnjo OŠ Rodica so šoloobvezni otroci z območja Jarš in Rodice obiskovali Državno osnovno šolo Jarše, ki je do leta 1963 delovala kot samostojna osnovna šola, potem pa pod okriljem I. osnovne šole Domžale. Leta 1972, z odprtjem nove osemletne šole na Rojah, današnje OŠ Rodica, je jarška šola postala del te šole.
Prvotna šolska stavba je bila sestavljena iz glavnega šolskega poslopja, avle, veznega hodnika, hišnikovega stanovanja, garderob in telovadnice. Poleg te je bila kotlarna, dva kabineta za učitelje športne vzgoje in shramba za športna orodja, ki je bila s premičnimi vrati pregrajena proti telovadnici. V glavnem šolskem poslopju je bilo 22 učilnic, 14 kabinetov, pionirska soba in knjižnica (v nadstropju) ter zbornica in upravni prostori (v pritličju). Razporeditev prostorov se je ob številnih adaptacijah večkrat spreminjala. Zaradi pomanjkanja prostorov so leta 1986 nadgradili vezni trakt proti telovadnici in nad orodjarno. V nove prostore (zgoraj) se je preselila knjižnica, v nadstropju nad hodnikom proti telovadnici, nad garderobami in stanovanjem hišnika pa so bili novi prostori za upravo šole in zbornica. Leta 1998 so v delu kotlarne uredili plezalno steno in garažo za službeno vozilo. Prvo računalniško učilnico so na šoli uredili sredi hodnika v nadstropju, poleg pionirske sobe, leta 2002 pa so v kleti preuredili severni del garderob v prostornejšo računalniško učilnico. Naslednje leto so v kleti preuredili še preostali del garderob v novo učilnico biologije in v kabinet za gospodinjstvo. Leta 2004 so pred glavnim vhodom v šolo zgradili avtobusno postajo, leta 2007 pa so za varno igro otrok na zahodnem parkirišču in zelenicah uredili igrišče za otroke, ki so ga obdali s kovinsko ograjo. Dograjevanje šole v zadnjem desetletju predstavljamo v poglavju Iz šolske kronike.
Šolski okoliš Osnovne šole Rodica se nahaja na območju treh krajevnih skupnosti (KS). Leta 2021 je 38 % učencev prihajalo iz KS Jarše-Rodica, 43 % iz KS Toma Brejca Vir, 15 % iz KS Slavka Šlandra Domžale, ostali pa so bili iz okolišev drugih šol (4 %). Osrednja šolska zgradba stoji v KS Slavka Šlandra, zgradba z oddelki Jarše pa v KS Jarše-Rodica. Največja oddaljenost bivališč od šole je do štiri kilometre, zato učenci v šolo večinoma prihajajo peš, za učence iz naselja Količevo pa je organiziran brezplačni dnevni prevoz, ki ga financira Občina Domžale.
Ravnatelji šole v njeni 50-letni zgodovini so bili Jernej Lenič (1972–1974), Elizabeta Potočnik (1974–1977), Danijel Potočan (1978–1981), Alenka Taštanoska (1981), Andreja Pogačnik Jarc (1982–2007) in Milena Vidovič (2007–2022). Najdaljše obdobje ravnateljevanja je pripadlo Andreji Pogačnik Jarc (25 let), sedanja ravnateljica Milena Vidovič pa to delo opravlja 15 let.
Šola je bila prvotno zgrajena za 600 učencev, a se je že kmalu po njenem odprtju pokazalo, da je premajhna. Zato so morali pouk organizirati v 1,5 izmene. Prva leta po odprtju šole se je število učencev stalno povečevalo, vse do šolskega leta 1979/1980, ko je šolo obiskovalo največ učencev v njeni zgodovini, in sicer 742 učencev. Razlog za naraščanje števila otrok je bil, poleg višje stopnje rodnosti v tistem obdobju, pozidava območja na levem bregu Kamniške Bistrice, kjer se je naselje Vir razširilo in se spremenilo v strnjeno pozidano območje – vse od magistralne ceste na jugu (stari del Vira) do papirnice na Količevem na severu. Poleg tega se je že od odprtja nove šole (od leta 1972 dalje) večala gostota poseljenosti območja Roj, vse do magistralne ceste, pa tudi v ostalih okoliških naseljih.
Sledilo je obdobje postopnega zniževanja rodnosti in umiritve doseljevanja, tako da se je število učencev v obdobju med šolskima letoma 1990/1991 in 2002/2003 ustalilo na nekaj več kot 500 učencev.
Zaradi uvajanja devetletke se je v šolskem letu 2003/2004 število učencev povečalo za eno generacijo (porast na 577 učencev), pozneje je število učencev upadalo (zmanjšanje na 550 učencev). Sredi prvega desetletja 21. stoletja je na desnem bregu Kamniške Bistrice v Srednjih in Spodnjih Jaršah začela rasti nova stanovanjska soseska, kar je postopoma povečalo število učencev vse do 721 v šolskem letu 2017/2018.
Na šoli je bilo najmanj oddelkov v šolskih letih 1990/1991 in 1991/1992 (19), največ oddelkov pa jih je bilo v zadnjih petih šolskih letih (po 29 oddelkov).
Pomembnejše novosti in dogodki v prvih dveh desetletjih delovanja šole so bili:
- 25. maja 1976 so slovesno odprli novozgrajeni atletski stadion, ki so ga skoraj v celoti s prostovoljnim delom zgradili učenci in učitelji.
- 26. junija 1982 so na šolskem dvorišču svečano obeležili prvo desetletje delovanja šole.
- Uvedba celodnevne šole (COŠ), ki so jo poskusno uvedli 1. februarja 1976 v enem oddelku.
- 15. oktobra 1976, ko je bila preurejena jarška šola, so COŠ organizirali za 355 učencev v 12 oddelkih razredne stopnje. Vpeljava COŠ v slovenski prostor je bil političen projekt, ki je bil ukinjen v šolskem letu 1988/1989.
- V šolskem letu 1984/1985 so v 4. in 5. razredu začeli z uvajanjem novih učnih načrtov, naslednja leta pa še v 6., 7. in 8. razredu.
- V šolskem letu 1990/1991 so v 1. razred začeli uvajati integrirani pouk po t. i. »osiješkem modelu«. Naslednje šolsko leto so ga vpeljali še v 2. razred.
- Šolski strokovni aktiv matematikov je vpeljal projekt nivojskega pouka v 6. razred (naslednje leto pa še v 7. razred). V 5. in 6. razredu se je pri angleščini izvajal t. i. »Project Work«, v 7. razredu pa mladinske delavnice.
- Šolska knjižnica je v šolskem letu 1990/1991 dobila svoj prvi računalnik.
- V šolskem letu 1991/1992 se je v 3. in 4. razredu izvajal pouk angleščine, kar je finančno podprla Občina Domžale.
- V šolskem letu 1991/1992 so znanje osmošolcev prvikrat preverjali z enotnimi testi za vso Slovenijo (danes imenovanimi Nacionalno preverjanje znanja).
Pomembnejše novosti in dogodki v tretjem in četrtem desetletju delovanja šole:
- V šolskem letu 1993/1994 so učitelji računalniško opismenjevali petošolce s projektom Petra.
- V šolskem letu 1995/1996 smo se pridružili slovenski mreži ekošol in začeli sistematično skrbeti za čisto in zdravo okolje v najširšem smislu.
- V naslednjih letih se je širil program pouka ob računalniku in obseg šol v naravi ter raziskovalnih taborov v lastni organizaciji (Črna na Koroškem, Ljubelj, Velika planina).
- Prva šolska publikacija je izšla v šolskem letu 1998/1999. Vključili smo se v projekt Zdrava šola. Razširili smo program šol v naravi v okviru Centra šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD).
- V šolskem letu 2000/2001 smo začeli uvajati program devetletne osnovne šole v 7. razredu, v naslednjem letu pa še v 8. razredu.
- V šolskem letu 2002/2003 smo pričeli z uvajanjem devetletke v 7., 8. in 9. razredu.
- Vključili smo se v mrežo slovenskih Unesco šol, v šolskem letu 2002/2003 kot opazovalci, naslednje leto pa tudi formalno.
- V šolskem letu 2003/2004 je v 1. razred devetletke vstopila prva generacija leto dni mlajših učencev. Pri vseh predmetih so se uvajali novi ali posodobljeni učni načrti. Po dolgih letih prekinitve je bilo ponovno organizirano jutranje varstvo.
- Promocija zdravja, gibanja in športa je v letih 2006–2014 potekala v obliki projektnega dne Šolske športne igre.
- V šolskem letu 2008/2009 smo dokončali vzgojni načrt in pravila šolskega reda. Nacionalno preverjanje znanja se je izvajalo tudi v 6. razredu.
- V septembru 2008 so bili devetošolci, ki so bili aktivni v projektu MEPI (Mednarodni program za mlade), na sprejemu v Slovenski filharmoniji, ko je Slovenijo obiskala angleška kraljica Elizabeta.
- Spomladi 2009 so nas obiskali učenci in učitelji francoske šole iz mesta Cessou. Tako se je zaključilo sodelovanje po spletni povezavi, v okviru projekta eTwinning. Mednarodna dejavnost je potekala tudi v debatnih aktivnostih, še posebej v okviru projekta ACES (sodelovanja šol centralne Evrope).
- V šolskem letu 2009/2010 so se pričele aktivnosti v dveh obširnih, dvoletnih mednarodnih projektih: Comenius šolska partnerstva (sodelovanje s šolami iz Grčije, Turčije in Poljske) in Comenius Regio (sodelovanje ustanov naše lokalne skupnosti s partnerskimi ustanovami iz poljskega mesta Lodž).
- V letu 2003 smo pričeli z izvedbo projekta Jabolko v šoli, ki ga je spodbudilo šolsko ministrstvo, danes ga poznamo kot Shema šolskega sadja, z bogatimi spremljajočimi vzgojnimi dejavnostmi za spodbujanje zdrave, lokalno pridelane hrane.
- 20. junija 2012 je bila v šolski avli osrednja slovesnost ob praznovanju 40-letnice Osnovne šole Rodica, ki se je zaključila s položitvijo temeljnega kamna za izgradnjo šolskega prizidka. Izšel je tudi Zbornik – 40 let delovanja OŠ Rodica.
Predstavitvi dejavnosti v petem desetletju delovanja OŠ Rodica pa je namenjen pričujoči zbornik.
Besedilo: Vilma Vrtačnik Merčun
