Vodilno vlogo pri uveljavljanju koncepta svetovalnega dela ter postavljanju teoretičnih temeljev na Slovenskem je imel pedagog dr. Franc Pediček, ki je pomembno prispeval k postavitvi glavnih nalog, področij dela in ciljev svetovalnega dela. Slednjega je opisal kot posebno službo, katere cilj je »pomagati otroku pri prebujanju njegove aktivnosti, da lažje rešuje osebne probleme. To delo temelji na znanstvenih spoznanjih o razvoju in vedenju otroka« (Pediček, 1967 v Košir in Pečjak, 2012, str. 66). Danes svetovalno službo opredeljuje Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (67. člen), temeljni konceptualni dokument pa so Programske smernice za delo šolske svetovalne službe (2008). Slednje v šolski svetovalni službi služijo kot koncept dela in najširši skupni okvir strokovnega dela.
Smernice opredeljujejo temeljni vzgojno-izobraževalni cilj šole, ki je v tem okviru tudi temeljni cilj svetovalne službe, to je optimalni razvoj otroka ne glede na spol, socialno in kulturno poreklo, veroizpoved, narodno pripadnost ter telesno in duševno konstitucijo (prav tam). Svetovalna služba se na podlagi strokovnega znanja vključuje v kompleksno reševanje pedagoških, psiholoških in socialnih vprašanj vzgojno izobraževalnega dela, pri čemer je potrebno sodelovanje z vsemi deležniki vzgojno-izobraževalnega procesa, torej učitelji, starši, učenci in po potrebi tudi z zunanjimi ustanovami.
Svetovalno službo smo v obdobju zadnjega desetletja sestavljale pedagoginja Tjaša Kranjc, psihologinja Irena Jeretina (do šol. leta 2016/2017) ter pedagoginja Maja Petek Tomšič (od šol. leta 2017/2018). Od januarja 2022 pa je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ob povečanih čustvenih stiskah otrok in mladostnikov v pokoronskem obdobju zagotovilo dodatno svetovalno podporo, ki jo izvaja inkluzivna pedagoginja Ana Kovač.
Ob dejavnikih pomoči, razvojnih in preventivnih dejavnosti ter dejavnosti načrtovanja in evalvacije svetovalna služba vsa leta deluje na naslednjih področjih:
- koordinacija in vodenje vpisa in evidence šolskih novincev,
- vodenje postopkov vpisov, prešolanj ter s tem povezane šolske dokumentacije,
- analiza učne problematike, načrtovanje pomoči učencem z učnimi težavami,
- koordinacija in vodenje postopkov usmerjanja otrok s posebnimi potrebami,
- koordinacija dela z nadarjenimi učenci ter z učenci priseljenci,
- čustveno-vedenjska problematika učencev,
- socialno-ekonomske stiske,
- poklicna orientacija,
- načrtovanje in sodelovanje pri pripravi izobraževalnega načrta šole ter področij izboljšav,
- sodelovanje z učitelji, vodstvom, starši ter zunanjimi institucijami (centri za socialno delo, Zdravstvenim domom Domžale, Zavodom Republike Slovenije za šolstvo, Svetovalnim centrom za otroke in mladostnike, Policijo Domžale, zasebnimi psihoterapevti …),
- druge dejavnosti: vodenje šolske dokumentacije ter baz podatkov – CEUVIZ, eAsistent, NPZ IN VPIS, naloge vezane na Nacionalno preverjanje znanja …
V nadaljevanju izpostavljava nekatere pomembnejše aktivnosti, spremembe in mejnike, ki so se zgodili v obdobju zadnjega desetletja.
Svetovalni delavki pri svojem delu posebno pozornost namenjava skrbi za učni ter psihosocialni razvoj otrok in mladostnikov (v koronskem obdobju sta bili pomoč in podpora še bolj izraziti) – ustrezno vodenje nadarjenih učencev, priseljencev, učencev s posebnimi potrebami, učno in/ali socialno šibkejših učencev ter učencev s čustveno-vedenjskimi težavami. Proaktivno preventivno delo, ki zajema aktivno vlogo pri koordinaciji oz. izvajanju razrednih ur, dnevov dejavnosti ter drugih oblik dela z učenci, ima pri tem pomembno vlogo. Od šolskega leta 2017/2018 smo dali večji poudarek preventivnim dejavnostim na razredni stopnji:
- izvedba delavnic Učimo se o pomenu čustev ter Kako lahko ubesedimo svoja čustva (2. razredi) – 2017/2018;
- načrtovanje in izvedba delavnice Besede in dejanja puščajo sledi (3. razredi) – od 2017/2018;
- načrtovanje in izvedba delavnice Kaj jaz prispevam k pozitivni klimi v razredu (4. razredi) – 2017/2018 in 2018/2019;
- načrtovanje in izvedba delavnice Ko te strese stres (4. razredi) – od 2017/2018;
- načrtovanje in izvedba delavnice O odraščanju (5. razredi) – od 2017/2018;
- načrtovanje in izvedba delavnice Učim se učiti (4. in 5. razredi) – od 2019/2020;
- koordinacija in izvedba preventivnih dejavnosti, aktivnosti v sodelovanju s sodelavci in/ali z zunanjimi izvajalci:
- načrtovanje in izvedba programa NEON – Varni brez vrstniškega nasilja (2., 5. in 8. razredi) – od 2018/2019;
- koordinacija izvedbe delavnic v sklopu projekta Vzgoja za zdravje (strokovne delavke Zdravstvenega doma Domžale) – od 2017/2018;
- koordinacija delavnic v izvedbi Centra za mlade Domžale (5. razred – Upravljanje s konflikti, 6. razred – Tehnike učinkovitega učenja, 8. razred – Samopodoba) – 2018/2019;
- načrtovanje, koordinacija in izvedba naravoslovnega dneva Zdrav življenjski slog za 8. razred – sodelovanje s Centrom za mlade, Zdravstvenim domom Domžale in Policijo Domžale (kriminalist A. Bartol);
- delavnice ekipe Varni internet za učence 4., 5. in 7. razreda na temo varne rabe interneta in družabnih omrežij (digitalni državljan) – od 2017/2018;
- koordinacija izvedbe delavnic za devetošolce v izvedbi Društva Ključ (preventivne delavnice o izbiri nenasilja in preprečevanju trgovanja z ljudmi) – 2017/2018;
- koordinacija izvedbe celoletnih delavnic za 9. razrede – za varnejše odraščanje, v izvedbi ekipe študentov Fakultete za socialno delo v projektu TROP TNT – 2019/2020;
- vzpostavitev in vzdrževanje psihosocialnih podpornih aktivnosti za učence in starše na spletnih straneh šole v času šolanja na daljavo – 2019/2020 in 2020/2021.
Svetovalni delavki imava pomembno vlogo pri načrtovanju sodelovanja s starši v okviru roditeljskih sestankov, kjer pripraviva načrt, koordinirava ali kot izvajalki sodelujeva pri sami izvedbi. Pri vsebinskem načrtovanju izbirava – glede na razvojno obdobje – aktualno temo, ki se večkrat navezuje na splošno družbeno, šolsko ali oddelčno problematiko. Zavedava se velikega pomena izobraževanja oz. opolnomočenja staršev pri izvajanju starševske vloge, ki pomembno vpliva na učenčev celostni razvoj. Ob podpori vodstva se je v zadnjem desetletju v šolskih prostorih, v okviru šole za starše ali roditeljskih sestankov, zvrstilo veliko priznanih strokovnjakov s področja vzgoje in izobraževanja: Radovan Radetič, Jani Prgić, Miha Kramli, dr. Kristijan Musek Lešnik, Marko Juhant, Sebastjan in Kristina Kristovič, Leonida in Albert Mrgole, dr. Bogdan Polajner, Damjana Šmid, dr. Tina Bregant, Jana Pertot Tomažič, Neva Strel Pletikos,kriminalist Aleš Bartol ter strokovni sodelavci Varnega interneta, zavodaLogout, centra Kadis, Zavoda Varna pot in kriznega centra Karierni Plac.
V povezavi z vedenjsko problematiko ter prizadevanjem zmanjšanja le-te sva svetovalni delavki v šolskem letu 2017/2018 veliko pozornosti in vloženega časa namenili prenovi vzgojnega načrta oz. pripravi spremenjenih pravil šolskega reda, ki so se implementirala v šolskem letu 2018/2019. Pomemben segment svetovalnega dela pri teh je neposredno svetovanje in pomoč učencem z vzgojnimi in disciplinskimi težavami (oseben, zaupen odnos, pogovor, možnost umiritve, učenje socialno sprejemljivih oblik vedenja in konstruktivnega reševanja konfliktov), sodelovanje na šolskih timskih sestankih in/ali posvetovalnih timih.
Pri svojem delu sva bili tudi v zadnjem desetletju aktivno vpeti v aktive, delovne skupine, organe šole (članstvo v upravnem odboru šolskega sklada, v skupini za kulturne dejavnosti, članstvo v svetu šole, sodelovanje v aktivu dodatne strokovne pomoči in aktivu domžalskih svetovalnih delavk, ki sva ga vodili v šolskem letu 2018/2019), projekte (Erasmus+, Gibanje mi je v pomoč, Spirit, Korak k sončku, Zdrava šola, UNESCO), tekmovanja (koordinacija regijskega srečanja mladih raziskovalcev v šolskem letu 2019/2020) ter raziskave (koordinacija mednarodne raziskave PISA 2014/2015 ter mednarodne raziskave bralne pismenosti PIRLS 2021).
Poleg strokovnega znanja je za uspešno svetovalno delo ključnega pomena poseben čut za delo z otroki, mladostniki in iskrena predanost delu. V tem desetletju (tako bo tudi v prihodnje) sva se svetovalni delavki trudili prepoznati vsak pogled ali dejanje, s katerim učenec izrazi potrebo oz. klic na pomoči, se odzvati in poiskati ustrezno pot pomoči učencu ali družini v stiski.
LITERATURA:
- Pečjak, S. in Košir, K. (2012). Šolsko psihološko svetovanje. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
- Programske smernice. Svetovalna služba v osnovni šoli. (2008). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Besedilo: Tjaša Kranjc, Maja Petek Tomšič
Naslovna slika je simbolična.
