PROJEKTI – EKOŠOLA, ZDRAVA IN UNESCO ŠOLA

Projekte, ki smo jih na šoli izvajali v zadnjem desetletju, lahko razdelimo v tri skupine (puščica pomeni, da projekt še traja):

1. Nacionalne mreže: Ekošola od (1996) 1998⟶, Zdrava šola od 1998⟶, Unesco šola od 2003⟶.
2. Mednarodni projekti: Comenius Šolska partnerstva (2012–2014), Erasmus+ KA 2 Stopinje pomladi (2015–2017), eTwining (2016–2018), Erasmus+ KA1 Pogled čez meje migracij (2017–2019) in Branje ne pozna meja (2016⟶).
3. Drugi projekti: Opolnomočenje za izboljšanje bralne pismenosti (2011–2013), Gibanje mi je v pomoč (2012–2014), Socialni in kulturni kapital (2013–2014), Tandem enakovrednih razrednikov (2014 –2017), Spirit (2014–2019), Cajon (2018–2019), Simbioza (2011–2020), Dnevi evropske kulturne dediščine (2011⟶), Radi pišemo z roko ( 2017⟶), Korak k sončku (2018⟶) in Evropski športni dan (2020⟶).

EKOŠOLA KOT NAČIN ŽIVLJENJA

Program Ekošola je mednarodno uveljavljen program celostne okoljske vzgoje in izobraževanja, namenjen spodbujanju in večanju ozaveščenosti o trajnostnem razvoju med učenci skozi njihov vzgojni in izobraževalni program ter skozi aktivno udejstvovanje v lokalni skupnosti in širše. Od leta 1998 je v program vključena tudi Osnovna šola Rodica, ko so učenci pod vodstvom koordinatorke Vilme Vrtačnik Merčun začeli s skrbjo za čisto in zdravo okolje naše šole ter prvič prejeli mednarodno priznanje za okoljevarstveno delovanje – zeleno zastavo. Od takrat še vedno prejemamo zelene zastave, saj vsako leto izvajamo številne projekte in dejavnosti, ki jih koordinatorji (in vodje projektov) vnašajo v Ekoportal in Ekoskladovnico (Opomba: Spletni orodji, ki sta v uporabi od šolskega leta 2017/2018. Ekoportal je spletno orodje dokazovanja delovanja šole v razpisanih projektih in dejavnostih, Ekoskladovnica pa je zbirka dobrih okoljskih praks v slovenskih vzgojno-izobraževalnih ustanovah.)

Kot koordinatorski duet sta na začetku zadnjega desetletja delovali Rosita Podgorski in Mateja Vidmar (od 2011 do 2013). Ker pa so projekti in aktivnosti postali številčnejši, obširnejši, se je pokazala potreba, da si delo porazdelijo trije koordinatorji in pokrivajo tri starostna področja: prvo triletje oz. 1. triada (1.–3. razred), drugo triletje oz. 2. triada (4.–6. razred) in tretje triletje oz. 3. triada (7.–9. razred). V taki obliki se je vodenje Ekošole pričelo v šolskem letu 2013/2014, ko so bili koordinatorji Ani Gale (1. triada), Bruno Šincek (2. triada) in Mateja Vidmar (3. triada). V šolskem letu 2015/2016 je Ani Gale zamenjala Urška Logar, leta 2019 je Urško nasledila Alenka Petek, v letih 2017/2018 pa je namesto Mateje Vidmar zadnjo triado prevzela Andreja Grabar. Bruna Šincka je v šolskem letu 2021/2022 zamenjala Saša Klemenc.

Projekte in dejavnosti Ekošole ne izvajajo samo koordinatorji, ampak tudi učitelji, ki eko vsebine vključujejo v ure pouka, dneve dejavnosti in dodatne aktivnosti na šoli. V zadnjih desetih letih se je nabralo veliko projektov in dejavnosti, ki smo jih izvajali, v nadaljevanju pa bodo našteti le najodmevnejši in tisti, ki so stalnica na naši šoli.

Stalnica med projekti, ki smo jih izvajali zadnjih deset let, je Ekokviz. Pod vodstvom Danice Volčini in Martina Maha so se učenci dvakrat uvrstili na državno tekmovanje, v šolskem letu 2020/2021 pa usvojili sedem šolskih in šest državnih priznanj. Zlata priznanja so prejeli: Jon Grudnik, Lina Sajevic, Arian Pohlen, Rachel Laura Lovšin, Žiga Merela in Tevž Kovačič. V šolskem letu 2021/2022 pa so bili tekmovalci Ekokviza (Petja Pavli, Melani Benček, Manca Pirnat, Luna Debeljak in Jon Grudnik) povabljeni v radijsko oddajo Hudo! Pogovor v živo je tekel o odnosu mladih do okolja in okoljskih problemov.

• 

• 

Poleg Ekokviza učenci vsa leta berejo v okviru Eko bralne značke (projekt Ekobranje zaekoživljenje), pojedo tradicionalni slovenski zajtrk (v šolskem letu 2020/2021 ga zaradi prenove kuhinje nismo izvedli) in skrbijo za eko vrt. Projekt Šolska vrtilnica sta v letih 2011–2013 vodili Rosita Podgorski in Mateja Vidmar, nato sta s šolskim letom 2014/2015 urejanje okolice prevzeli Ani Gale (Osnovna šola Rodica) in Draga Jeretina Anžin (dislocirana enota Jarše). Ker je Ani Gale postala učiteljica na dislocirani enoti, je šolski eko vrtiček »na Rodici« tri leta sameval, nato pa je leta 2018 s svojimi učenci na novo zasnovala ekološko visoko gredo Mateja Jakoš Vasle.

Odmevnejša med projekti sta bila tudi Hrana ni za tjavendan in Ne meč’mo hrane stran, katerih vodja je bil v letih 2015–2021 Bruno Šincek. Že prvo leto sodelovanja v projektu Hrana ni za tjavendan je naša šola dosegla 2. mesto za ugotavljanje in preprečevanje vzrokov zavržene hrane. Leta 2017 so učenci posneli kratek prispevek za oddajo Infodrom o odgovornem ravnanju s hrano, istega leta pa so s točkovanim vprašalnikom za dotedanje delo na področju problematike zavržene hrane med 41 šolami pristali (spet) na 2. mestu in si prislužili brezplačno predvajanje filma Just Eat It! (Ne meč’mo hrane stran!).

Novinca med projekti v šolskem letu 2019/2020 sta Misija: Zeleni korakiin Ne zavrzi oblek, ohrani planet. Prvi pod vodstvom Saše Klemenc učence spodbuja k uporabi okolju in zdravju prijaznih načinov prevoza, drugi pod vodstvom Andreje Grabar spodbuja k odgovornemu ravnanju z rabljenimi in odsluženimi oblačili po načelih: zmanjšaj – ponovno uporabi – recikliraj. K ekološkemu otoku smo dodali rdeč kontejner za rabljena oblačila (Tekstilko), decembra 2021 pa v šolski zbornici organizirali prvo izmenjevalnico oblačil in predmetov za zaposlene.

V okviru pouka so se v zadnjih desetih letih izvedli projekti: Mladi v svetu energije, Eko paket, Vodni agent – vsaka kapljica šteje, Voda povezuje, Mladi poročevalci za okolje in Živeti s podnebnimi spremembami, v sklopu OPB pa od leta 2017 poteka interesna dejavnost Reciklarnica.

Poleg Zelenih straž so zadnjih deset let potekale mnoge zbiralne akcije.

Ostale celoletne zbiralne akcije zadnjih deset let potekajo v Ekokotičku v šolski avli. Zvrstile pa so se še zbiralna akcija tekstila (2012), šolskih potrebščin (2012 in 2013) ter odsluženih mobilnih telefonov in ostale električne in elektronske opreme (2016).

• 

• 

• 

V zadnjem desetletju se je odvilo mnogo dnevov dejavnosti, prireditev in natečajev, ki so vključevali vsebine Ekošole in na katerih je sodelovala tudi Osnovna šola Rodica. Omeniti velja Eko dan (2011), kjer so učenci na dvajsetih različnih delavnicah v ekološkem duhu oblikovali, izdelovali in barvali različne uporabne izdelke, ki so jih namenili prodaji, zbrana sredstva pa donirali šolskemu skladu. Istega leta smo sodelovali v akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu, leta 2012 se pridružili čistilni akciji Občine Domžale za Krajevno skupnost Jarše-Rodica in leta 2014 akciji Očistimo občino Domžale. V sklopu tehniških dnevov so učenci obnovili nalepke ob stikalih za luči, pritrdili opozorilne etikete na podajalnike za uporabo le ene brisačke za brisanje rok in izdelali koše za papirni material. Vsako leto obeležimo dan Zemlje – učenci razredne stopnje reciklirajo iz odpadne embalaže, presajajo sobne rastline, pripravljajo sadike za visoko gredo, sadijo zelišča, začimbe in dišavnice. Obiskal nas je tudi maskota Grini in poučil o ločevanju odpadkov.

V letih 2011–2013 je naša šola sodelovala na Bio dnevih v Češminovem parku v Domžalah, kjer so se učenci predstavili z zeliščno stojnico in delavnico izdelovanja ptičjih hišic iz odpadne embalaže. S šolskim letom 2017/2018 pa se je projekt Ekošola Osnovne šole Rodica pridružil ostalim že obstoječim projektom (Spirit, Unesco, Zdrava šola) na stojnici dogodka Spoznajmo se, praznujmo skupaj.

Kot Ekošola smo sodelovali tudi v dveh odmevnih mednarodnih dogodkih.

Besedilo: Andreja Grabar

OSNOVNA ŠOLA RODICA = ZDRAVA ŠOLA

Rodiška osnovna šola je že od leta 1998 vključena v Slovensko mrežo zdravih šol in s tem članica Evropske mreže zdravih šol, t. i. SHE mreže (Schools for Health in Europe).Usmerjeni smo v zavestno, načrtno in usmerjeno promoviranje zdravja v najširšem smislu. Zdrava šola vključuje dejavnosti, ki se izvajajo za izboljšanje zdravja vseh v šolski skupnosti – najprej naših učencev, posredno tudi njihovih družin, naših učiteljev in vseh zaposlenih na naši šoli, od njih pa do vseh naših sokrajanov, sodržavljanov.

Rodiška Zdrava šola že tretje desetletje zelo uspešno, z različnimi dejavnostmi, spodbuja, omogoča in krepi zdravje učencev, učiteljev in staršev na vseh področjih zdravja – telesnem, duševnem, socialnem in okoljskem. Na šoli deluje tim Zdrave šole, ki ga je prvi dve leti koordinirala Milena Vidovič, za tem eno leto Irena Mučibabić, od takrat dalje pa Sonja Koželj Juhant. Tim Zdrave šole ima v letošnjem šolskem letu kar 38 članov. Sestavljajo ga učenci, učitelji, vodstvo šole, starši ter diplomirani medicinski sestri Zdravstvenega doma Domžale. Vsi skupaj iščemo poti, ki razvijajo različne aktivnosti – vse to z namenom ustvariti zdravju naklonjeno šolsko okolje. Te poti niso le projekt, ki navidezno promovira zdravje, pač pa je to pravo bogastvo idej, ki so skupek znanja, izkušenj, navad, prepričanja, vrednot, medsebojnega učenja, sodelovanja in povezovanja.

V štiriindvajsetih letih je naš šolski projekt prerastel v skrbno načrtovan proces dela promocije zdravja in postal del vsakdana. Rezultati minulega dela se zrcalijo v sledeh ohranjanja in izboljševanja zdravja naših učencev, učiteljev in staršev. Tim zdrave šole je vsako leto načrtoval naloge, programe in projekte, s katerimi smo poskušali še bolj spodbujati določena področja, povezana z zdravjem. Skupaj smo dajali pobude za reševanje problemov na naši šoli, izmenjali smo si izkušnje in primere dobrih praks. Uspevalo nam je, ker smo dobro povezovali teorijo s prakso.

V zadnjem desetletju so se načrtovane naloge nanašale na potrebo po zagotavljanju in krepitvi duševnega zdravja, na zdrave prehranjevalne navade, zdrav življenjski slog nasploh, na spodbujanje telesne dejavnosti, izboljševanje ekološke problematike in medgeneracijsko sodelovanje. Izbrali smo vodilne teme, t. i. rdeče niti rodiške zdrave šole, ki jih predstavljam v nadaljevanju.

• V šolskem letu 2011/2012 in 2012/2013 – Odnos-si: Zmanjševanje neenakosti

• V šolskem letu  2013/2014 – Medgeneracijsko sodelovanje

• 

• 

• V šolskem letu 2014/2015,  2015/2016, 2016/2017, 2017/2018 in 2018/2019 – Duševno zdravje

• 

• 

• V šolskem letu 2019/2020 – Vzgoja in izobraževanje v realnem in digitalnem svetu

• V šolskem letu 2020/2021 – Čas za zdravje je čas za nas

To leto nam je bilo zdravje zaradi epidemije covida-19 še posebej pomembno.

• 

• 

• V šolskem letu 2021/2022 – Mi vsi za lepši (boljši) jutri

Rodiška Zdrava šola je vzpostavila smernice za prihodnost s procesom, ki je usposabljal učence za večji nadzor nad življenjem in lastnim zdravjem. Gradili smo samozavest učencev, krepili njihove potenciale ter jih usmerjali v opuščanje nezdravega vedenja. Ponosni smo na naša vodila zadnjih treh desetletij. Le-ta so bila in ostajajo dolgoročno in intenzivno naravnana:

• vzgoja za zdravje je vključevala interakcijo telesnih, duševnih, duhovnih, okoljskih in družbenih vidikov ter poleg zdravstvenih tudi najnovejša spoznanja in veščine na kognitivno vedenjskih, psiholoških, pedagoških, socioloških in komunikoloških področjih;
• vsako leto so se na šoli izvajali programi, ki so zajemali celotno šolo;
• vsebine zdravja imamo vključene v učne načrte, prav tako je za nas pomemben skriti učni načrt (šolski etos, pravila, medsebojni odnosi …);
• vse moči smo člani tima uprli na spodbujanje k sodelovanju in odprtosti navzven (sodelujemo s starši, zdravstveno službo in drugimi specializiranimi službami, z nevladnimi organizacijami in nenazadnje tudi z našo lokalno skupnostjo).

• 

• 

Besedilo: Sonja Koželj Juhant

Več na tej povezavi.

UNESCO ŠOLA – RECEPT ZA UNESCOV SVET

Tudi v tem desetletju je v učilnicah naše šole dišalo po kulturi miru in nenasilja, strpnosti in sodelovanju, sprejemanju drugačnosti, pa po skrbi za osebnostni razvoj vsakega posameznika, ki je bil oplemeniten s skrbjo za naravno in kulturno dediščino ter začinjen s prijateljskim odnosom do našega planeta. Naša šola, ki je članica UNESCO ASP mreže že od leta 2003, je iskala najrazličnejše, bolj ali manj preizkušene recepte za vnašanje zgoraj naštetih vrednot v šolski vsakdan. Glavne sestavine so bile štiri. Tradicionalne in predpisane. Delorsovi stebri izobraževanja, ki posamezniku in družbi narekujejo nadvse pomembne cilje:

Učiti se, da bi vedeli.
Učiti se delati.
Naučiti se živeti skupaj.
Učiti se biti.

Pri dodatnih, manj zavezujočih sestavinah, ki so v srca naših osnovnošolcev neustavljivo sidrala Unescove vrednote, pa smo bili še bolj kreativni in inovativni. Domišljiji, ki je zavela v ustvarjalnost, smo vlivali pogum in krila.

Najbolj ponosni smo na naš nacionalni projekt, Likovni ekstempore, ki smo ga kar šest let zapored za osnovnošolce in srednješolce slovenskih šol gostili pod krošnjami stoletnih lip in lipovcev v grobeljskem drevoredu, enem izmed treh dragocenih spomenikov, ki so jih naši učenci posvojili v okviru projekta Dediščina v rokah mladih. Likovni ekstempore, kasneje smo ga preimenovali v Ustvarjalni drevored, je med mlade v združevanju sodobnih in tradicionalnih tehnik prinašal okus po estetiki in smislu za lepoto ter ozaveščal o pomenu naravne in kulturne dediščine na osebni in družbeni ravni. Grobeljski drevored je oživel v pisanih barvah sončnih majskih dni, navdušen, da gosti ustvarjalni vrvež mladih umetnikov, nadarjenih glasbenikov in plesalcev, ki so stopili v čevlje uličnih umetnikov, prav nič manj pa ga ni prevzel vonj po sveže pečenih rogljičkih, ki se je razbohotil iz Kavarnice talentov.

Slike kar same govorijo o tem, kako talentirane umetnike smo gostili v našem grobeljskem drevoredu.

• 

• 

Če je bil Ustvarjalni drevored sestavina, na katero smo bili v preteklem desetletju najbolj ponosni, pa smo svoje UNESCO brbončice razveseljevali še z udeležbo na številnih nacionalnih projektih.

Množično smo se udeleževali UNESCO ASP tekov mladih, na ulice starega Ptuja, ki se je že tradicionalno spreminjal v živahno tekališče, smo se večkrat odpravili z nabito polnimi avtobusi. Med našimi tekači so se pogosto znašli tudi učenci, ki niso bili nadobudni športniki in so, oblečeni v kavbojke, doživeli okus pravega športa, ki s tekmovalnostjo nima nobene zveze, prinaša pa zdravje in dobro počutje. Na Ptuju ni bilo pomembno, ali si bil prvi ali zadnji, štelo je sodelovanje, pa smeh sovrstnikov, sklepanje novih prijateljstev in ne, nismo še pozabili, na Ptuju imajo tudi odličen sladoled.

Po šolskih hodnikih je v deževnih aprilskih dneh zavel vonj po knjigah. Ne, niso bile sveže pečene, ampak smo si v okviru projekta Menjaj branje in sanje izmenjevali stare, dobro ohranjene, okrasili pa smo jih s posvetili, segajočimi v srce.

Lepe misli pa nismo pisali le v knjige, svoje mesto so našle tudi na starih, obrabljenih stolih, ki smo jih v okviru projekta Moder stol – nekdo misli nate prebarvali v modro ter nanje s sončno rumeno barvo odtisnili modre misli. Sveže preobraženi stoli so svoj prostor pod soncem našli na najrazličnejših mestih, med drugim tudi na Občini Domžale, kjer so z vonjem prijateljstva in navdiha prijazno zadišali vsem, ki so jih srečali na svoji poti.

Še nekaj sestavin, ki smo jih v zadnjem desetletju preudarno izbirali, je vrednih zapisa. Nacionalni projekti Večerja, UNESCO vrtički, Vzgajajmo zelišča in Jezikajmo. Pa pisana druženja Unescovih predstavnikov. Krašenje Unescove novoletne jelke, ki je vrsto let krasila šolski večnamenski prostor. Srčne želje ob novem letu, ki smo jih pošiljali v srca naših upokojenih učiteljev. Sprostitvene delavnice v objemu miru. In še in še …

Že iz kuharskih receptov je znano, da skrbno izbrane sestavine in preverjeni recepti niso vedno zagotovilo za uspeh. Predvsem v času epidemije smo tudi mi spoznali, da so nevidne niti nesebične pomoči, prijateljstva in empatije tiste, ki nikoli ne razočarajo in okusne sestavine povežejo v vrhunsko jed. Ko je človek človeku človek in roka, potrebna pomoči, ne ostane hladna in prazna, takrat zares zadiši po svetu, zgrajenem na temeljih Unescovih vrednot.

Besedilo: Petra Šuštar