DRUGI PROJEKTI – AKTIVNI

RADI PIŠEMO Z ROKO

Razvoj informacijske tehnologije in prevladujoča raba računalnika v pisnem komuniciranju je privedla do zmanjšanja motoričnih spretnosti, ki jih razvijamo s pisanjem z roko. Učitelji vse pogosteje opažamo, da mladi skoraj ne znajo več pisati z roko, njihove kretnje so toge, neizdelane, nerodne. Veliko sporočil (čestitke za rojstni dan, zahvale, pohvale …) pošiljamo po e-pošti, ki ima moč množičnega, poceni in neosebnega komuniciranja.

Pisanje z roko je več kot uporaba pisala, je pomembna spretnost, ki jo razvijamo z vajo. Naši možgani bolje delujejo pri pisanju z roko kot pri pisanju na računalnik. Informacija, ki jo napišemo z roko, se v spominu zadrži dlje časa, na tak način se nam utrne več idej, ohranjamo pa tudi dolgotrajnejšo pozornost.

Teden pisanja z roko od leta 2017 dalje organizira Društvo Radi pišemo z roko.

Njihovi cilji so:

• ozavestiti mlajše generacije o pomenu pisanja z roko,
• spodbuditi pisanje z roko,
• vzpostaviti družbeno pozitiven odnos do pisanja z roko,
• poudariti pomen razvoja individualnosti (pisava vsakega posameznika je neponovljiva),
• spodbuditi razvoj fine motorike,
• spodbuditi izražanje spoštovanja in naklonjenosti, ker je pisanje z roko bolj osebno.

Teden pisanja z roko je odlična priložnost za doseganje omenjenih ciljev. Želimo, da učenci spoznajo, kako pomembno je ohranjati veščino pisanja z roko, in se hkrati zavedajo, da človeški možgani delujejo drugače, če pišemo na tak način: informacije dobijo trajnejši značaj, pomnjenje je boljše, kar pa je cilj učenja. Osnovna šola Rodica je v projekt vključena od leta 2017. Aktivnosti v okviru projekta potekajo vsako leto v mesecu januarju. Intenzivno se v projekt vključujejo zlasti učenci predmetne stopnje. Vsako leto je vključenih okrog 200 učencev predmetne stopnje.

Organizator projekta (Društvo Radi pišemo z roko) vsako leto določi osrednjo temo projekta. V nadaljevanju je prikazanih nekaj utrinkov izvedenih aktivnosti. Leta 2019 je bila osrednja tema pisanje posvetil v knjige. Veliko knjig iz šolske knjižnice smo opremili z lepimi posvetili. Tega leta je učence 9. c razreda s svojim obiskom razveselila gospa Takako Kimura Ude, ki prihaja z Japonske. Izvedla je predavanje z naslovom Moja pisava in moja kultura sta drugačni. Učenci so se ji zahvalili s posebnim zapisom.

Leta 2020 je bila osrednja tema »V naši družini radi pišemo z roko.« Izpeljali smo številne dejavnosti, pri katerih so učenci razmišljali, kdaj v domačem okolju še pišemo z roko in kakšno vsebino imajo ta sporočila. Osredotočili smo se na tista sporočilca, ki si jih ob odhodu od doma puščamo na mizi, hladilniku, posebni tabli za sporočila … Nastali so zanimivi zapisi, kot npr. ti štirje spodaj.

• 

• 

Osmošolke so razmišljale o kartuzijanih in njihovih rokopisih ter se spraševale, ali sodobni človek še zna pisati in ali imajo lepopisi sploh še veljavo.

Razstava izdelkov v šolski avli je nastala v sodelovanju s četrtošolci. Tisti, ki so obiskovali likovni krožek, so za potrebe aktivnosti v tednu pisanja z roko izdelali posebne okvirje, kamor smo dali del izdelkov, ki so jih učenci s starši in starimi starši napisali doma. Želeli smo, da isto pesem ali kitico pesmi napišejo vse tri generacije in nastala je krasna primerjava pisav različnih generacij.

• 

• 

Leto 2020 je bilo leto epidemije in aktivnosti so bile zaradi zaprtja šol izvedene na daljavo. Izpeljali smo številne predlagane dejavnosti na temo »Pišem pismo prijatelju.« Učenci so pisali zahvale, pohvale, čestitke in pisma prijateljem, staršem in učiteljem.

Kot koordinatorica in vodja projekta ugotavljam, da učenci s pisanjem z roko spoznavajo prednosti te dejavnosti, ki niso samo v večji motorični spretnosti roke, ampak gre tudi za sporočila, ki so bolj osebna, pisava posameznika pa je nekaj edinstvenega in sporoča ogromno. Z malo podrobnejšim pregledom oblike črk, velikih začetnic, naklona pisave, pisalne linije, razmika med vrsticami in črkami itd. lahko spoznamo, kdo  je učenec, ki sedi pred nami, kakšna je njegova osebnost, kje so njegovi strahovi, kako doživlja svet okoli sebe. S temi informacijami lahko, o tem sem prepričana, izboljšamo svoje pedagoško delo in poslanstvo, ki ga imamo kot učitelji.

Pisava posameznika je unikat, neponovljiva in lastna samo njemu. Res je, da smo se v prvih razredih šolanja vsi učili pisanja na enak način, ko pa odraščamo, razvijemo drugačne pisave. Niti dve nista enaki in to je dokaz, da se vsak izmed nas razvija kot individuum. Roka, s katero pišemo, je samo pripomoček, pisalni instrument; ukazi, kako naj roka napiše – oblika črk, pa prihajajo iz glave, iz možganov. Zato so naše pisave drugačne in kažejo naše osebnostne različnosti.

Ne samo v tednu pisanja z roko, ampak vsak šolski dan je učence potrebno ozaveščati, da je pisanje z roko pomembna spretnost, ki jo razvijamo z vajo. Znanost trdi, da več kot bomo pisali, dolgotrajnejša bo pozornost, idej za pisanje bo več in možgani bodo delovali bolj učinkovito. Zato so učenci lahko uspešnejši, saj pisanje usklajuje delovanje obeh možganskih hemisfer. Kaj več od tega bi si še želeli za uspešno in učinkovito šolsko delo? Seveda ob pogoju, da učencem pojasnimo, zakaj je pisanje z roko tako zelo koristno.

Besedilo: Petra Dešman Senčar

PROJEKT KORAK K SONČKU

Sprejemanje in razumevanje vsakršne drugačnosti je temeljni cilj projekta Korak k sončku, ki smo se mu na Osnovni šoli Rodica priključili v šolskem letu 2018/2019. V želji, da bi naši otroci krepili spoznanje, da je čisto vsak človek edinstven, dragocen in vreden spoštovanja, smo vsako leto načrtovali in izvajali proaktivne preventivne dejavnosti, v katere so bili vključeni učenci razredne stopnje. Epidemija in z njo povezani ukrepi so pomembno krojili izvedbo projektnih dejavnosti v šolskem letu 2020/2021 in 2021/2022. Prilagodili smo jih razmeram in izvedli tisto, kar je bilo v danih okoliščinah mogoče.

Učenci 1. razreda so vsako leto prisluhnili zgodbi Uhlji takšni in drugačni (G. Genechten). Spoznali so  zajčka Rika ter razmišljali o vizualni, jezikovni, verski in kulturni različnosti vseh nas. Sami so se preizkusili v risanju z usti, nogo ali nedominantno roko.

Učenci 2. razreda so svet drugačnost spoznavali vsak po svoje. 2. a je dve leti zapovrstjo spletal prijateljske vezi z učenci 4. in 5. razreda iz sosednje Osnovne šole Roje.

V sodelovanju z Društvom za teorijo in kulturo hendikepa je bila v 3. razredu večkrat izvedena delavnica Bontonček. Učenci so spoznali različne oblike hendikepa ter se poskušali vživeti v različne situacije, ki jih doživijo hendikepirani. Učenka Lara je delavnico opisala s sledečimi besedami: »Na delavnici sem se naučila, kako pomagati invalidom. Ugotovila sem, da je zelo težko, če si invalid. Izvedela sem, da smo si navzven drugačni, ampak v srcu enaki. Vsi enako čutimo in razmišljamo.«

V šolskem letu 2020/2021 delavnice Bontonček žal nismo mogli izvesti, zato so učenci 3. a ob branju zgodbe Lev Rogi išče srečo (avtor I. Plohl) likovno ustvarjali. Njihove umetnine so nastale z nogami.

Učenci 4. razreda so vsako leto spoznali zgodbo učenke Lane iz knjige Kamaroni s parabajzovo omako (K. Kesič), se ob njej naučili prepoznati znake disleksije ter razmišljali, kako lahko sošolcu/-ki, ki ima bralno-napisovalne težave, pomagajo.

V šolskem letu 2019/2020 so imeli učenci 5. razreda v sodelovanju z Zvezo za šport invalidov Slovenije paralimpijski športni dan. Šolo je obiskal paralimpijski športnik Matic Keržan, ki je bil nekdaj učenec naše šole. Učencem je predstavil svojo zgodbo o izgubi noge. Učenci so se preizkusili v različnih igrah in športih hendikepiranih. Ob koncu športnega dne pa so parašportniki prikazali sedečo odbojko. V šolskem letu 2021/2022 smo ponovno gostili parašportnike. Tokrat se nam je pridružila paraolimpijka Lena Gabršček.

V sklopu projekta smo obeleževali Mednarodni dan strpnosti (16. novembra). Na ta dan smo poudarili pomen sprejemanja in spoštovanja ljudi prav takšnih, kot so, četudi mislijo ali čutijo drugače, so drugačnega izgleda, veroizpovedi ali narodnosti. Naučili smo se, da strpnost ni nekaj samoumevnega, temveč si je zanjo potrebno prizadevati, se o njej izobraževati ter jo v medsebojnih odnosih vsakodnevno negovati.

Besedilo: Maja Petek Tomšič

Več na tej povezavi.

EVROPSKI ŠOLSKI ŠPORTNI DAN

Evropski šolski športni dan (European School Sport Day, v nadaljevanju EŠŠD) je šolski dan, namenjen zabavi, skupni igri ter spodbujanju telesne dejavnosti in zdravja za vse. V Sloveniji projekt koordinira Športna unija Slovenije. Evropski šolski športni dan predstavlja mrežo šolskih športnih dni, ki so združeni z namenom promocije gibanja in športa med mladimi. Osnovni namen je mladim predstaviti šport kot zabavno aktivnost in priložnost za druženje z vrstniki ter jih spodbuditi k redni športni dejavnosti. V letih 2020 in 2021 smo se projektu pridružili tudi na Osnovni šoli Rodica.    

Evropski šolski športni dan 2021 je potekal na dan slovenskega športa (državni praznik od leta 2020), in sicer 23. in 24. septembra 2021. Na športnem dnevu je sodelovalo več kot 600 učenk in učencev. V okviru EŠŠD smo izvedli atletski troboj za učence od 6. do 9. razreda. Otroci so metali žvižgača, tekli na 60 metrov in skakali v daljino z zaletom. Poleg tega so igrali odbojko na mivki, med dvema ognjema in nogomet. Ob tem so, z namenom promocije gibanja in športa, izvajali še druge zanimive dejavnosti. Preizkusili so se v preskakovanju kolebnice, igranju badmintona, podajanju žoge v parih – z roko in nogo, metanju žoge na koš; tisti najbolj zagreti pa so se sprehodili ali tekli ob Kamniški Bistrici. Učenci so navdušeno sodelovali in se trudili narediti vsaj 2020 ponovitev. Seveda so bili zelo veseli tudi zapestnic z napisom DAN SLOVENSKEGA ŠPORTA, ki so jih dobili v dar s strani Športne unije Slovenije. Na koncu športnega dne so učenci povedali: »Na poti smo naredili 2020 počepov, več kot 24.600 korakov, 100 podaj z žogo in 146 poskokov s kolebnico.«

Učenci 3. razreda so si v oddelkih najprej ogledali predstavitev Dan slovenskega športa, kjer so spoznavali slovenske vrhunske športnike. Po malici pa so se sprehodili ob Kamniški Bistrici do zaselka Homec in med potjo izvajali različne gibalne naloge. Šteli so korake, delali poskoke, počepe, si podajali žogo, preskakovali kolebnico in tekli ter lovili številko 2020. Ob poti so opazovali rastline, živali in celo umetniške stvaritve v naravi. Učenci so v svojih vtisih zapisali, da jim je bil tak športni dan zelo všeč. Naslednji dan pa so vse skupaj strnili še v likovnih in literarnih izdelkih, ki so krasili njihove razrede. Učenci 3. razreda so povedali: »Učiteljica si je za letos zadala, da bomo več plezali. Po uvodnih skupnih 2021 poskokih nas je učiteljica izzvala, kdo bo prej izobesil zastavo – fantje nad letvenike pod strop ali punce na vrh žrdi. Rezultat je bil izenačen. Trudili smo se vsi splezati in dotakniti se zastav. Pogosto nam je uspelo! Prosti čas smo popoldne preživeli v senci krošenj dreves, kamor je današnji rekorder 3. c splezal kar 16-krat. Zares čudoviti dnevi, preživeti v gibanju in veselju! Za nas je športni skoraj vsak dan.«

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

Besedilo: Zlatka Gasparič