DRUGE DEJAVNOSTI: SHEMA SADJA IN ZELENJAVE TER ANGLEŠKI ZAJTRK

SHEMA ŠOLSKEGA SADJA IN ZELENJAVE

V letu 2003 smo pričeli z izvedbo projekta Jabolko v šoli, ki ga je spodbudilo šolsko ministrstvo, danes ga poznamo kot Shema šolskega sadja, z bogatimi spremljajočimi vzgojnimi dejavnostmi za spodbujanje zdrave, lokalno pridelane hrane. Shema šolskega sadja je evropski projekt, ki smo ga prvič izvajali v šolskem letu 2009/2010. Prvotni namen projekta je bil ustaviti trend večanja prekomerne telesne teže in debelosti pri otrocih, mladostnikih in kasneje pri odraslih. Pri izvajanju sheme smiselno uporabljamo določbe Zakona o osnovni šoli, ki ureja tudi organizacijo šolske prehrane, uredbe Sveta Evrope, Evropske komisije, Uredbe in Strategije za izvajanje sheme šolskega sadja in zelenjave. Cilj sheme je ohranitev oz. povečanje porabe zelenjave in sadja pri otrocih in mladostnikih oz. ustrezen dnevni vnos sadja in zelenjave, ozaveščenost otrok in mladostnikov o pomembnosti uživanja sadja in zelenjave v povezavi z zdravimi prehranjevalnimi navadami, lokalnimi prehranskimi verigami, ekološkim kmetovanjem, trajnostno pridelavo in preprečevanjem zavržkov hrane.

12. maja 2014 nas je obiskala delovna skupina za nacionalno strategijo za shemo, za dobavo sadja in zelenjave, ki so jo sestavljali predstavniki Ministrstva za šolstvo, znanost in šport, Ministrstva za zdravje, Inštituta za varovanje zdravja RS, Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in lokalne skupnosti ter nekateri lokalni dobavitelji sadja. Predstavili smo primere izvajanja sheme oz. razdeljevanja sadja in zelenjave na naši šoli ter s tem povezane vzgojne dejavnosti.

Učenka Tjaša Kovačič, 4. b, predstavlja vrtiček pri jarški šoli, Spodnje Jarše, maja 2014.

Pozneje je bila dodana tudi Shema šolskega mleka, ki je sedaj združena s Shemo sadja in zelenjave v Šolsko shemo. Mleka ne ponujamo dodatno, saj ga s štirimi obroki redne ponudbe zagotavljamo dovolj.

Šola mora izpolnjevati nekaj zahtev:

izdelan mora biti plakat, ki obvešča o projektu,
ločeno mora biti vodenje evidence dobav, porabe sadja in zelenjave ter
organizirane spremljevalne izobraževalne aktivnosti.

Slednjih je bilo v začetku uvedbe projekta zares veliko, kasneje pa so postale del pouka. Plakat je izdelala Katarina Škofic, z manjšimi popravki ga uporabljamo še danes.

Plakat o evropskem projektu je izdelala učiteljica Katarina Škofic oktobra 2009. Sadni kotiček v kletni etaži, oktobra 2012.

Šole lahko ponujamo različne vrste svežega sadja in zelenjave. Na šoli smo se odločili predvsem za dnevno ponudbo ekoloških jabolk, ki so bila otrokom na voljo vsak dan v sadnih kotičkih. Večinoma smo ponujali ekološko pridelana jabolka, vsak otrok je lahko vzel en ali več kosov sadja. V nekaterih letih (npr. 2016/2017 in 2017/2018) je bila ponudba ekoloških jabolk omejena zaradi uničujoče pozebe prejšnjo pomlad in posledično slabega jesenskega pridelka, zato smo se osredotočili na drugo sadje, npr. v šolskem letu 2017/2018 na sveže jagode in češnje.

Večkrat se je zgodilo, da smo sredstva iz Sheme šolskega sadja in zelenjave porabili že do marca (npr. v letih od 2013/2014 do 2015/2016), v šolskem letu 2018/2019 celo že februarja. V mesecih, ko sadja iz sheme ni bilo več na voljo, smo otrokom v sadnih kotičkih ponujali sadje, ki je ostalo od malice, in jabolka, ki so bila posebej naročena za sadne kotičke. V šolskem letu 2020/2021 je bilo daljše zaprtje šol zaradi epidemije covida-19, zato smo večino sredstev porabili v tretjem razdeljevalnem obdobju. Za izvajanje projekta so šoli pripadala evropska sredstva, povprečno v višini 6 evrov na otroka letno.

Vzpostavili smo sodelovanje z lokalnim sadjarstvom Kašnik iz Vrbe pri Lukovici, ki nam je zagotavljalo kakovostna ekološka jabolka. Našli pa smo tudi nekaj drugih lokalnih dobaviteljev. Letos sodelujemo z Zadrugo Jarina z Doba.

Največ sredstev, ki so se dodeljevala glede na število vpisanih otrok v letu pred izvajanjem sheme, smo dobili v šolskem letu 2017/2018 (4094 evrov), najmanj pa v šolskem letu 2019/2020 (3689 evrov). Največ sadja smo nakupili v šolskem letu 2013/2014 (2800 kg), najmanj pa v šolskih letih 2018/2019 in 2020/2021 (nekaj več kot 1200 kg sadja).

V zadnjem desetletju smo v okviru Sheme šolskega sadja in zelenjave nakupili veliko vrst sadja. Kar tri četrtine vsega predstavljajo ekološka jabolka (skupaj 12807 kg), nato jabolka iz konvencionalne pridelave (1610 kg), 888 kg je bilo jagod, 558 kg kakija, 546 kg češenj, 196 kg hrušk, 106 kg marelic, 51 kg mandarin, 60 kg lešnikov in 29 kg suhega sadja.

Za promocijo sadja in zelenjave smo izpeljali veliko dodatnih aktivnosti, tako v okviru pouka, naravoslovnih dni, pri gospodinjstvu in izbirnih predmetih, kot tudi ob drugih priložnostih, na primer na likovnih natečajih.

Učenki Natalija Gorjup in Ela Kušar s priznanji za nagrajeni risbi na natečaju Živim zdravo, živim z naravo.

Natečaj je razpisalo Slovensko združenje za integrirano in ekološko pridelavo zelenjave iz Maribora. Slovesna podelitev priznanj je potekala v Mariboru, Ela Kušar z nagrajeno risbo, junija 2011.

Vsako leto smo sodelovali v aktivnostih v okviru vseslovenskega projekta Tradicionalni slovenski zajtrk, ki poteka od leta 2011. V okviru tega projekta smo z učenci izbirnega predmeta sodobna priprava hrane pripravljali različne degustacije:

2011/2012: sadna nabodala in degustacijo medu,
2012/2013: mlečno proseno kašo in sadni namaz iz namočenega suhega sadja,
2013/2014: jabolčne rezine s cimetom in medom,
2015/2016: kakijevo peno in degustacijo sadnih in zelenjavnih namazov Dragice Štirn,
2016/2017: sadni sladoled in senzorne delavnice v okviru OPB, tortilje v okviru SPH,
2017/2018: humus (čičerikin namaz) kot pomako za zelenjavne palčke,
2018/2019: ajdove čokoladne in zelenjavne kocke, grahovo in bučno juho,
2019/2020: medenjake, fižolov namaz,
2021/2022: proseno kašo s sadnim namazom, degustacijo ekoloških jabolk (z Zadrugo Jarina).

Tradicionalni slovenski zajtrk smo zaradi racionalizacije obeleževali kot malico. Ponudili smo slovenska ekološka živila.

Sadna nabodala so učenci izdelovali v okviru izbirnega predmeta sodobna priprava hrane, za degustacijo v okviru tradicionalnega slovenskega zajtrka, novembra 2010.

Učenci izbirnega predmeta sodobna priprava hrane pri degustaciji tortilj z zelenjavo, novembra 2016.

Peka medenjakov v okviru sodobne priprave hrane, novembra 2021.

V Jaršah so tradicionalni slovenski zajtrk obogatili s svojimi dejavnostmi, učiteljica Simona Gomboc z učenci 1. razreda, novembra 2011.

Nekaj zanimivih dejavnosti, ki jih pogosto izvajamo:

v vročih dneh organiziramo stojnico z domačim sladoledom iz zmrznjenega sadja (v okviru izbirnih prehranskih predmetov in podaljšanega bivanja),
kuhamo marmelado pri pouku gospodinjstva in dnevih dejavnosti v 3. razredu,
izdelujemo tortilje v okviru izbirnega predmeta sodobna priprava hrane itd.

Izdelovanje sladoleda za učence podaljšanega bivanja, junija 2017.

Degustacija bučne in grahove juhe v okviru tradicionalnega slovenskega zajtrka, novembra 2018.

Prehranska delavnica za OPB 2017: spoznavanje hrane s petimi čutili in opisovanje občutkov; ob tem poglabljanje doživljanja hrane, decembra 2017.

Za vrednotenje Sheme šolskega sadja in zelenjave organizatorji prehrane dvakrat letno izpolnimo anketni vprašalnik, dvakrat letno pa vprašalnike izpolnjujejo tudi učenci 4. a, 6. a in 8. a oddelka. Ugotavljamo, da učenci dobro sprejemajo ponujeno sadje in ga radi pojedo. Pomembno je, da je sadje na voljo ves čas, da se otroci navadijo na zdravo izbiro prigrizkov. Tako uživanje sadja postane navada, ki se ohranja tudi v njihovi odrasli dobi.

Besedilo: Meta Maček, Vilma Vrtačnik Merčun

NASLOVNA SLIKA: Predstavitev Sheme sadja in zelenjave v jarški šoli ob obisku predstavnikov delovne skupine za nacionalno strategijo za shemo, maja 2014.

TRADICIONALNI ANGLEŠKI ZAJTRK IN POPOLDANSKA ČAJANKA

Eden najboljših načinov učenja tujega jezika je spoznavanje jezika v njegovi najbolj naravni vlogi, to je v funkciji sporazumevanja. CLIL – Content Language Integrated Learning je metoda, ki združuje pridobivanje vsebinskih oziroma »nejezikovnih« znanj in učenje tujega jezika. Šestošolci in osmošolci so v okviru programa za nadarjene učence in tiste, ki jih je to zanimalo, vsakoletno spoznavali medkulturne razlike med angleškimi in slovenskimi prehranjevalnimi navadami in življenjskim slogom. Pripravljali so tradicionalne angleške jedi – angleški zajtrk in sladico, ter se učili umetnosti priprave ter posebnosti pitja čaja v Veliki Britaniji. Pri vseh dejavnostih je bila sporazumevalni jezik angleščina.