V petek, 8. marca 2024, se je iztekel rok za oddajo raziskovalnih nalog za 23. regijsko srečanje mladih raziskovalcev, ki bo letos na Osnovni šoli Trzin. Za regijsko srečanje so naše mlade raziskovalke letos izdelale pet raziskovalnih nalog s področja etnologije, zgodovine, gospodinjstva, angleškega jezika in arhitekture. Želimo jim veliko uspeha na srečanju, ki bo 27. 3. 2024.
(Na sliki naši raziskovalki Kjara in Tjaša z režiserjem Dragom Plevelom, ki že 20 let režira gledališke predstave v dramski skupini Kulturnega društva Groblje, raziskovanje dela te dramske skupine pa je bila tema njune letošnje raziskave.).
ETNOLOGIJA
Avtorici: Kjara Koštrun in Tjaša Mahnič, 9. b
Naslov raziskovalne naloge: 30 let delovanja dramske skupine Kulturnega društva Groblje (1993–2023)
Predmetno področje: etnologija
Šola: Osnovna šola Rodica
Mentorica: Vilma Vrtačnik Merčun
Povzetek
Cilj raziskovalne naloge je bil ugotoviti, katere gledališke predstave so do sedaj uprizorili igralci dramske skupine Kulturnega društva (KD) Groblje, kdo so pri tem sodelovali in kako je ta dejavnost potekala. Informacije sva iskali v letnih poročilih društva, na gledaliških listih, v zapisih v časopisu Slamnik in na portalu domzalec.si. Pogovorili sva se s predsednikom društva Antonom Košenino, režiserjem Dragom Plevelom in z desetimi igralci. Dramska skupina KD Groblje je od ustanovitve leta 1993 do danes uprizorila 29 gledaliških predstav, ob izidu te naloge igrajo 30. predstavo. Vsako leto so naštudirali po eno gledališko predstavo, razen v letih 1996 in 1997 po dve, v treh letih pa zaradi bolezni (2016) in epidemije covida-19 (2020, 2021) premiere ni bilo. V treh desetletjih delovanja je 125 igralcev odigralo 311 vlog. Uprizorili so 21 komedij, 6 dram, eno burko in eno farso. Največ predstav je režiral Drago Plevel (18), ostali režiserji pa so bili še: Danijel Potočan, Nataša Cotman, Franc Košenina, Evstahij Moder, Rafko Pinosa in Helena Mihelčič Herle. Več kot polovica igralcev je igrala samo v eni predstavi, petina pa v štirih ali več. Največ predstav so odigrali: Viljem Kaker (20), Anica Anžič (16) ter Rok Uršič in Barbara Lajevec (po 9). Prva leta po ustanovitvi niso imeli svoje dvorane, zato so vadili in igrali na okoliških odrih. 15. maja 1998 so prvič uprizorili premiero v dvorani Kulturnega doma Groblje, ki je od takrat dalje njihov prostor za vadbo, premiere in ponovitve predstav. Vedno uprizorijo vsaj pet ponovitev, najbolj ponavljane pa so bile predstave: Gospa poslančeva, Lumpacij vagabundus, Trije vaški svetniki in Tajno društvo PGC. Vaje za novo predstavo se začnejo novembra in končajo s premiero marca ali v začetku aprila. Igralcem sodelovanje v dramski skupini pomeni predvsem sprostitev, razvedrilo, druženje in priložnost za ustvarjalnost pri vživljanju v različne vloge, najbolj pomembno pa jim je zadovoljstvo gledalcev in ustvarjanje kvalitetne predstave.
Ključne besede: amatersko gledališče, ljubiteljsko gledališče, Kulturno društvo Groblje, dramska skupina, kulturna dejavnost v Občini Domžale
ZGODOVINA
Avtorici: Luna Debeljak in Živa Zore, 9. b
Naslov raziskovalne naloge: Prebivalci Žmajdove domačije iz Stoba v Domžalah
Predmetno področje: zgodovina
Šola: Osnovna šola Rodica
Mentorica: Vilma Vrtačnik Merčun
Povzetek
Cilj raziskave je bil izdelati rodovnik za prebivalce Žmajdove domačije, opisati njihove življenjske zgodbe in jih povezati z zgodovinskimi obdobji, v katerih so živeli. Pri raziskovanju sva uporabili pisne vire, kot so Status animarum, Zemljiška knjiga in dokumenti iz arhiva Alenke Pavlin, prispevke v časopisu Občinski poročevalec in zbornike društev. Življenjske zgodbe Žmajdove domačije je dopolnila ga. Alenka Pavlin, današnja prebivalka te domačije. Domačija se v pisnih virih prvič omenja leta 1811, ko je bil njen lastnik Jernej Flis, pri hiši pa se je reklo Pri Jošku. Leta 1859 je domačijo kupil Peter Dolar, leta 1887 pa Janez Pavlin. Podrobneje sva raziskali življenjske zgodbe prebivalcev Žmajdove domačije, ko je v njej živela družina Pavlin, in njihove bližnje sorodnike. Konec 19. in v prvi polovici 20. stoletja so imele obravnavane družine od 4 do 11 otrok, značilna je bila tudi velika smrtnost otrok. Te družine so imele vsaj po enega družinskega člana, ki se je začasno ali za stalno izselil v Ameriko. Od leta 1887 je v Žmajdovi hiši živelo 16 ljudi, ki so pripadali štirim generacijam. Čeprav so imeli malo zemlje, so živeli od kmetijstva. Oče Janez Ivan Pavlin ml. je bil do prve svetovne vojne aktiven v domžalski godbi in v njenem godalnem orkestru. Med prvo svetovno vojno je bil na ruski fronti, od leta 1916 dalje pa v ruskem ujetništvu. Med obema svetovnima vojnama sta se dva člana družine (Žan in Ema) za stalno izselila v Ameriko. Druga svetovna vojna je v svoje dogajanje potegnila tudi oba mlada fanta (Albina in Avgusta) iz Žmajdove domačije. Po drugi svetovni vojni je bila stavba in pripadajoče zemljišče nacionalizirano, kar pa ni vplivalo na življenje prebivalcev Žmajdove domačije. Albin Pavlin, ki je po očetovi smrti skupaj z mamo in svojo družino živel v Žmajdovi hiši, je bil po vojni pomemben družbenopolitični delavec, po letu 1966 do upokojitve leta 1976 pa je bil direktor podjetja Vodovod oz. Komunalnega podjetja Domžale.
Ključne besede: Žmajdova domačija, Stob, Domžale, slamnikarstvo, izseljevanje v Ameriko, družina Pavlin
DRUGA PODROČJA – GOSPODINJSTVO
Avtorici: Livia Pavlič in Manca Pirnat, 9. razred
Naslov raziskovalne naloge: Rezultati prehranskih anket na OŠ Rodica
Predmetno področje: druga področja (gospodinjstvo)
Šola: Osnovna šola Rodica
Mentorica: Danica Volčini in Željka Fendre Tušek
Povzetek
Cilj najine raziskovalne naloge je bil ugotoviti, ali se učenci prehranjujejo zdravo in kakšno je njihovo mnenje o šolski prehrani. Da bi ugotovili, kako zdravo se prehranjujejo, sva anketirali 112 učencev 4., 6. in 9. razreda, anketo o zadovoljstvu s šolsko prehrano pa je izpolnilo 198 učencev in staršev. Rezultati anketiranja učencev so pokazali, da več 35 % anketiranih učencev 4. razreda, 21 % učencev 6. razreda in 32 % učencev 9. razreda sladkarije uživa vsak dan. Kljub tej slabi navadi pa ima večina učencev tudi dobre navade, saj vsak dan uživajo sadje in zelenjavo. Takšnih je 96 % anketiranih šestošolcev, 84 % četrtošolcev in 85 % devetošolcev. Ena tretjina jih celo meni, da v šoli ni zadosti sadja, ena petina pa, da ni zadosti zelenjave. V bližini šole so trgovine s hitro hrano, ki vsak teden privabijo 20 % anketiranih učencev 4. razreda in 22 % učencev 9. razreda k uživanju hitre hrane, med anketiranimi učenci 6. razreda pa je takšnih le 4 %. Več kot dve tretjini anketiranih učencev in staršev je s šolsko malico zelo ali srednje zadovoljnih. Z okusom hrane je zelo ali srednje zadovoljnih 79 % anketiranih, z videzom hrane 70 % in s sestavo hrane pa 72 %. Rezultati o zadovoljstvu s kosilom v šoli kažejo, da je večina anketiranih srednje zadovoljnih. 96 % anketiranih doma pije vodo, 33 % pa tudi čaj, manjši delež pa še druge pijače.
Ključne besede: zadovoljstvo s šolsko prehrano, sladkarije, energijske in gazirane pijače, hitra hrana, procesirana hrana, sadje in zelenjava, domači napitki
DRUGA PODROČJA – ANGLEŠKI JEZIK
Avtorici: Leila Kaše in Eva Raspet, 9. c
Naslov raziskovalne naloge: Uporaba angleščine v vsakdanjem življenju, Primerjava generacije Z z ostalimi generacijami
Predmetno področje: druga področja (angleški jezik)
Šola: Osnovna šola Rodica
Mentorici: Danica Volčini in Vilma Vrtačnik Merčun
Povzetek
Z nalogo sva želeli raziskati uporabo angleščine v vsakdanjem življenju in ugotoviti področja, na katerih je najpogosteje uporabljena – glede na spol in generacije, predvsem glede na generacijo Z, ki je danes stara od 12 do 27 let. Raziskava sloni na rezultatih spletne ankete na strani 1-KA. V raziskavi je sodelovalo 111 anketirancev, od teh jih je bilo 54 % iz generacije Z. Ugotovili sva, da anketiranci generacije Z pogosteje uporabljajo angleščino kot druge generacije. 80 % jo uporablja vsak dan, kar je 37 % več kot starejše generacije. Angleščino pogosteje uporabljajo anketiranci moškega kot ženskega spola (vsak dan 23 % več). V primerjavi uporabe angleščine na komunikacijskih orodjih sva ugotovili, da generacija Z angleščino najpogosteje uporablja pri ogledu video pretočnih vsebin (na YouTube, Netflix itd.) in na socialnih omrežjih. Polovico generacije Z angleščino uporablja tudi pri video igricah, kjer je starejši skoraj ne uporabljajo. Anketiranci generacije Z so se začeli angleščino učiti bolj zgodaj kot starejši anketiranci, večinoma že v 1. in 2. razredu. To se odraža tudi v znanju jezika, saj se generacija Z redkeje sooča s težavami zaradi neznanja angleščine, kar pa velja za četrtino starejše generacije. Anketiranci moškega spola so glede znanja angleščine bolj samozavestni, saj kar 21 % več moških kot žensk trdi, da nimajo težav zaradi neznanja angleškega jezika. Na vprašanje o prihodnosti slovenskega jezika je odgovorilo 77 % anketirancev. 57 % jih je mnenja, da angleščina ne ogroža slovenskega jezika, ga pa spreminja, 15 % anketirancev meni, da je slovenski jezik ogrožen, ostali pa, da ne obstal. Strokovnjaki za slovenski jezik opozarjajo, da ima uporaba angleščine v vsakdanjem življenju pozitivne in negativne strani. Odpira nam vrata v svet in nam mogoča, da ga razumemo in smo z njim povezani, po drugi strani pa moramo slovenski jezik negovati in se truditi za čim bogatejši besedni zaklad.
Ključne besede: uporaba angleščine, generacija Z, angleščina na spletu, znanje angleščine, ogroženost slovenščine
ARHITEKTURA, GRADBENIŠTVO IN PROMET
Avtorici: Luna Debeljak in Živa Zore, 9. b
Naslov raziskovalne naloge: Žmajdova hiša v Stobu, arhitekturni biser sredi Domžal
Predmetno področje: arhitektura
Šola: Osnovna šola Rodica
Mentorica: Vilma Vrtačnik Merčun
Povzetek
Žmajdova hiša se nahaja v Stobu, ki je danes del Domžal. Z raziskavo sva želeli ugotovili starost, tip in arhitekturne posebnosti Žmajdove hiše, funkcije prostorov sredi 20. stoletja in adaptacije od sredine 20. stoletja do danes. Informacije sva iskali na starih zemljevidih, v ohranjenem slikovnem gradivu in gradbeni dokumentaciji za adaptacije, v intervjujih z lastnikoma Alenko in Zoranom Pavlinom ter z ogledi hiše. Na koncu sva ovrednotili to več kot 200 let staro hišo iz več vidikov ter izdelali idejni načrt za njeno prihodnost. Žmajdova hiša je verjetno najjužnejši ohranjeni primer alpskega tipa kmečke hiše na Slovenskem. Takšen arhitekturni tip hiš je prevladoval v 19. stoletju, danes pa ga na tem območju skoraj ne najdemo več. Starost hiše ni znana, čeprav je stavba na tem mestu vidna že na vojaški karti 18. stoletja, prvi lastnik hiše v Stobu št. 39 pa se v pisnih virih omenja leta 1811. Postavljena je bila na eno od najbolj živahnih točk Stoba, blizu nekdanjega perišča ob bajerju Stobovšak, v bližini cerkve, prve šole, trgovine in gostilne. Posebno likovno vrednost Žmajdovi hiši daje lesen gank in veliko ostrešje s čopom ter majhna okna s kovinskimi mrežami in okrašenimi polkni. Hiša je spodaj zgrajena iz kamna (debelina sten je 76 cm), zgoraj pa je bila lesena. Do leta 1952 je bila krita s slamo. Ker je bila spomeniško zaščitena, so adaptacije večinoma izvedli tako, da se njena zunanjost ni spreminjala. Prvotno je bila fasada ometana z apnenim ometom, ki pa so ga v južnem delu leta 1976 prekrili s klinker ploščicami. V idejnem načrtu za prihodnost Žmajdove hiše sva upoštevali, da bo hiša ostala naseljena tudi v prihodnosti. Javnosti bi s svojo zunanjostjo lahko ponudila enkraten ambient za številne kulturne dejavnosti, med katerimi posebej izstopa likovno ustvarjanje. Ob cesti bi namestili informativno tablo, s katero bi javnost obveščali o zgodovini in značilnostih te stare, arhitekturno zelo zanimive hiše.
Ključne besede: Žmajdova hiša, Stob, Domžale, arhitekturna dediščina, alpski tip kmečke hiše, hiša z gankom
