Raziskovalna naloga s področja zgodovine
Avtorici: Luna Debeljak in Živa Zore, 9. b, šol. leto 2023/2024
Mentorica: Vilma Vrtačnik Merčun
POVZETEK
Cilj raziskave je bil izdelati rodovnik za prebivalce Žmajdove domačije, opisati njihove življenjske zgodbe in jih povezati z zgodovinskimi obdobji, v katerih so živeli. Pri raziskovanju sva uporabili pisne vire, kot so Status animarum, Zemljiška knjiga, dokumente iz arhiva Alenke Pavlin, prispevke v časopisu Občinski poročevalec in zbornike društev. Življenjske zgodbe Žmajdove domačije je dopolnila ga. Alenka Pavlin, današnja prebivalka te domačije. Domačija se v pisnih virih prvič omenja leta 1811, ko je bil njen lastnik Jernej Flis, pri hiši pa se je reklo Pri Jošku. Leta 1859 je domačijo kupil Peter Dolar, leta 1887 pa Janez Pavlin. Podrobneje sva raziskali življenjske zgodbe prebivalcev Žmajdove domačije, ko je v njej živela družina Pavlin, in njihove bližnje sorodnike. Konec 19. in v prvi polovici 20. stoletja so imele obravnavane družine od 4 do 11 otrok, značilna je bila tudi velika smrtnost otrok. Te družine so imele vsaj po enega družinskega člana, ki se je začasno ali za stalno izselil v Ameriko. Od leta 1887 je v Žmajdovi hiši živelo 16 ljudi, ki so pripadali štirim generacijam. Čeprav so imeli malo zemlje, so živeli od kmetijstva. Oče Janez Ivan Pavlin je bil do prve svetovne vojne aktiven v domžalski godbi in v njenem godalnem orkestru. Med prvo svetovno vojno je bil na vzhodni fronti, od leta 1916 dalje pa v ruskem ujetništvu. Med obema svetovnima vojnama sta se dva člana družine (Žan in Ema) za stalno izselila v Ameriko. Druga svetovna vojna je v svoje dogajanje potegnila tudi oba mlada fanta (Albina in Avgusta) iz Žmajdove domačije. Po drugi svetovni vojni sta bila stavba in pripadajoče zemljišče nacionalizirana, kar pa ni vplivalo na življenje prebivalcev Žmajdove domačije. Albin Pavlin, ki je po očetovi smrti skupaj z mamo in svojo družino živel v Žmajdovi hiši, je bil po vojni pomemben družbenopolitični delavec, od leta 1966 do upokojitve leta 1976 pa je bil direktor podjetja Vodovod oz. Komunalnega podjetja Domžale.
Ključne besede: Žmajdova domačija, Stob, Domžale, slamnikarstvo, izseljevanje v Ameriko, družina Pavlin
