Potopite se v Lukovo zgodbo in doživite izlet skozi slikovite podrobnosti, ki bodo v vas vzbudile občutke, kot da ste bili del ekskurzije.
V soboto, 23. 11., smo se učenci petih razredov odpravili v Salzburg. Zgodaj zjutraj smo se zbrali pred šolo in se usedli na avtobus. Ob 5.20 smo končno odrinili. Prvih 15 minut smo bili vsi preveč zaspani, da bi razmišljali, zato je bila v avtobusu tišina. Nato pa smo se vsi začeli pogovarjati. Igrali smo se z igrami, ki smo jih prinesli s seboj. Med vožnjo smo se začeli prepirati, kateri predor je pred nami. Nekateri so trdili, da so Karavanke, druge so menili drugače. Izkazalo se je, da so res Karavanke. Med potjo smo se ustavili in pojedli malico.
Po postanku je vodič govoril o rudnikih soli in grofih. Ob podatku, kako globoko sežejo rudniki, smo se ogleda še bolj veselili. Ko smo končno prispeli v mestece Hallein, smo si naprej ogledali film o nastanku rudnika. Potem nas je vodič odpeljal do vhoda, kjer smo se morali obleči v rudarske obleke. Nestrpno smo šli po stopnicah do vlakca, ki nas je odpeljal v rudnik. Šli smo mimo globokih rovov in ozkih votlin. Strmo smo se povzpeli in se ustavili. Pot smo nadaljevali peš. Zrak je imel vonj po soli. Vstopili smo v votlino in si ogledali posnetek, ki je prikazoval čas od sedanjosti pa vse do časa Keltov. V drugi votlini sta stali dve napravi, s katerima so nekoč vrtali v kamen z namenom, da bi pridobili sol. Sledil je spust po toboganu. Razdelili smo se v skupine po tri in se nestrpno prerivali. Tobogan ni bil prav nič podoben toboganu. Imel je le dve leseni palici. A pri spustu smo dosegali hitrost, ki je sploh nisem pričakoval. Veseli smo bili, ker nas je čakal še en tobogan in to daljši. Še prej pa nas je čakala vožnja z ladjico po slanici. Med vožnjo so se na stenah prikazovale podobe kopanja rudnikov od začetkov do moderne dobe. Čisto na koncu se je prikazala silhueta Salzburga v vsej svoji veličini. Stopili smo z ladje in se ponovno odpravili peš po rudniku. Vmes smo prečkali mejo med Avstrijo in Nemčijo. Ponovno smo se znašli v dvorani, tokrat smo si v njej ogledali posnetek o Keltih. Videli smo mumificiranega človeka, a ker je bil umeten, ni bil ravno zanimiv. V zadnji sobi smo si ogledali posnetek o naravni ventilaciji, nato pa se ponovno z vlakcem odpeljali iz rudnika.
Sledila je pot do restavracije, kjer smo se okrepčali. Vsi smo bili že zelo lačni. Kasneje smo se odpravili do muzeja Haus der Natur. Razdelili smo se v skupine. Naša skupina se je pred ogledom muzeja odpravila v trgovinico, kjer so prodajali veliko zanimivih kristalov, puhastih pliškotov in 3D kartic. V muzeju smo videli ogromno stvari, od nagačenih živali, dinozavrov, kristalov, akvarija, do vesolja, človeškega telesa in evolucije. Ogledali smo si še predel z različnimi eksperimenti.
Po ogledu muzeja smo se zbrali in šli po originalne Mozartove kroglice. Bile so veliko boljše od navadnih in marcipan sploh ni imel slabega okusa. Pot smo nadaljevali po starem delu mesta, kjer smo videli Mozartovo rojstno hišo, utrdbo, trge, festivalno dvorano in še marsikaj drugega. Spotoma smo izvedeli, da ima Salzburg 36 samostanov, saj je takratni nadškof želel, da bi bilo mesto podobno Vatikanu. Da bi prišli do avtobusa, smo morali mimo božičnega sejma, kjer je bilo res veliko ljudi. Sledila je zadnja malica in pot domov. Prispeli smo ob 22.30.
Dan je bil res zanimiv in dober. Vsem je ostal v lepem spominu. Prepričan sem, da se vsi veselijo naslednje ekskurzije.
Luka Abe, 5.c
