DOSEŽKI UČENCEV – TEKMOVANJA IZ ZNANJA IN BRALNE ZNAČKE

V zadnjem desetletju sem bila na šoli zadolžena za zbiranje podatkov o dosežkih učencev na tekmovanjih iz znanja ter ostalih priznanj in pohval. Ker sem vse podatke arhivirala, mi ni bilo težko pripraviti pregleda o dosežkih učencev z različnih tekmovanj. Večjo težavo mi je predstavljala namera, da bi posebej izpostavila tiste učence, ki so v teh letih dosegli najvišja priznanja. Popolni podatki o tem so ohranjeni od šolskega leta 2012/2013 dalje. Kljub temu, da je srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz znanja za vsakega učenca zelo velik dosežek, sem se zaradi velikega števila takih priznanj odločila, da vključim samo najvišja, zlata priznanja.

V zadnjem desetletju so naši učenci na tekmovanjih iz znanja na državnem nivoju osvojili 67 zlatih priznanj, če ne upoštevamo zlatih priznanj mladih raziskovalcev, ki bodo predstavljena posebej. Najbolj uspešni učenci so bili vsako leto izpostavljeni na zaključnih slovesnostih oz. valetah ob poslavljanju od osnovne šole.

Epidemija, ki smo ji bili priča zadnji dve šolski leti, je vplivala tudi na tekmovanja iz znanja. V šolskem letu 2019/2020 sta odpadli Vegovo tekmovanje, za učence od 1. do 9. razreda, in tekmovanje Mehurčki za učence 2. in 3. razreda. Tudi v šolskem letu 2020/2021 je pouk deloma potekal na daljavo, kar je vplivalo na tekmovanja tako, da so bila prestavljena na poznejše datume v istem šolskem letu, opazna pa je bila tudi manjša udeležba.

TEKMOVANJE IZ MATEMATIKE ZA VEGOVA PRIZNANJA

Najštevilčnejše (po številu sodelujočih) tekmovanje iz znanja je tekmovanje iz matematike za Vegova priznanja, saj se ga udeležujejo učenci od 1. do 9. razreda, regijskega in državnega tekmovanja pa le učenci 8. in 9. razreda. Osnovni cilji tekmovanja, ki ga organizira Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (DMFA), so širjenje in poglabljanje znanja (tudi nad zahtevnostjo rednega programa na področju matematike), primerjanje znanja med učenci, popularizacija matematike ter odkrivanje za matematiko nadarjenih učencev. Najuspešnejši tekmovalci na šolskem tekmovanju prejmejo bronasto Vegovo priznanje, na državnem tekmovanju pa srebrno ali zlato Vegovo priznanje. Vodja tekmovanja iz matematike na naši šoli je učiteljica Andreja Berlec.

Na tekmovanjih iz matematike je bilo našim učencem v zadnjem desetletju podeljenih 1179 priznanj. Učenci so osvojili 16 zlatih Vegovih priznanj, 113 srebrnih, prevladujejo pa bronasta Vegova priznanja (1035). 14 učencev je prejelo priznanje diamantni kenguru, ki se podeljuje devetošolcem za osvojena Vegova priznanja v vseh razredih osnovne šole. Dva učenca pa sta prejela priznanje kristalni kenguru, ki se podeljuje za največje skupno število osvojenih točk na državnih tekmovanjih. V šolskem letu 2015/2016 je nagrado kristalni kenguru osvojila Nika Kobetič (za 3. mesto na državnem nivoju), v šolskem letu 2018/2019 pa David Grošelj (za 2. mesto, med 218-imi najboljšimi tekmovalci na državnem nivoju).

Učenci, ki so v zadnjem desetletju osvojili zlata Vegova priznanja, so bili: Nika Kobetič v 7. c in 8. c (2014, 2015), Erik Merela v 8. a (2015), Kaja Grošelj v 7. c in 8. c (2015, 2016), Teo Matzele v 6. b in 8. b (2017, 2019), Aleksander Kosanović v 5. a, 6. a, 7. a in 9. a (od 2018 do 2021), Nika Planinšek v 6. b (2018), Jerneja Grošelj v 6. c (2018), Ažbe Zobec Kimovec v 6. a (2021) in Marko Kosanović v 6. a in 7. a (2021, 2022).

RAZVEDRILNA MATEMATIKA

Naši učenci so na tekmovanju iz razvedrilne matematike, ki je namenjeno učencem od 6. do 9. razreda, sodelovali od šolskega leta 2018/2019 dalje. Organizira ga DMFA, cilji tekmovanja pa so podobni kot pri tekmovanju za Vegovo priznanje. Poudarek je na utrjevanju algoritmičnega mišljenja, logičnega sklepanja, računskih spretnosti in prostorske predstavljivosti ter uvajanje mladih k samostojnemu raziskovalnemu delu in uporabi literature s področja matematike. Tekmovanje poteka na šolskem nivoju, kjer učenci lahko osvojijo bronasta priznanja ali pa dobijo samo potrdila o sodelovanju, najuspešnejši učenci pa se uvrstijo na državni nivo, kjer podeljujejo srebrna in zlata priznanja. Tekmovanje v razvedrilni matematiki je do šolskega leta 2019/2020 vodila učiteljica Katja Skubic, nato Vanessa Ziernfeld, trenutno pa Nataša Pavlič. V treh šolskih letih, odkar naši učenci sodelujejo na tem tekmovanju, so osvojili pet zlatih, eno srebrno in 13 bronastih priznanj. Zlata priznanja so prejeli učenci: Aleksander Kosanović v 7. a, 8. a in 9. a (od 2019 do 2021) in Nika Planinšek v 8. b (2020).

RAČUNANJE JE IGRA

Učenci 2. in 3. razreda so tekmovali tudi na tekmovanju Računanje je igra, od šolskega leta 2016/2017 dalje pa le učenci 3. razreda. Organizira ga založba Antus, d. o. o., Jesenice. Pogoj za prijavo na tekmovanje je kuponček v delovnem zvezku Računanje je igra, ki ga učenci uporabljajo pri pouku. Na tekmovanju so naloge podobne tistim v delovnem zvezku in zajemajo najpomembnejšo učno snov matematike za določen razred. Učenci lahko osvojijo zlato priznanje, kriterije za to pa določijo razredničarke. Tekmovanje je koordinirala učiteljica Metka Pečevnik.

V obdobju do šolskega leta 2015/2016, ko smo tekmovanje organizirali v 2. in 3. razredu, je tekmovalo od 42 do 67 učencev, kar je predstavljajo od 27 % do 48 % vseh učencev. Pozneje so tri leta tekmovali samo učenci 3. razreda (vedno približno polovica vseh učencev), zadnji dve šolski leti pa tega tekmovanja zaradi menjave delovnih zvezkov ni več. Zlato priznanje je prejelo okoli 40 % tekmovalcev (od 37 % do 43 %), izjema je bilo šolsko leto 2013/2014, ko je zlato priznanje osvojilo 17 % tekmovalcev.

TEKMOVANJE BOBER IZ RAČUNALNIŠTVA

Bober je mednarodno tekmovanje iz računalniškega mišljenja, ki ga organizira Društvo ACM Slovenije (Association for Computing Machinery). Namenjeno je osnovnošolcem od 2. do 9. razreda, na naši šoli pa se ga udeležujejo učenci od 6. do 9. razreda. Namen tekmovanja je povečati zanimanje učencev za računalništvo. Učencem želi pokazati, da je računalnik neizčrpen vir zanimivih logičnih problemov, zaradi katerih računalnikarju ni nikoli dolgčas. Učenci to področje spoznajo na zabaven in poučen način. Tekmovalna vprašanja se navezujejo na algoritmično razmišljanje, logično sklepanje in razvoj spretnosti za reševanje problemov. Prvo takšno tekmovanje je bilo v Litvi leta 2004, potem pa se je razširilo v druge države. V Sloveniji poteka od šolskega leta 2015/2016, na naši šoli pa od 2017/2018. Najprej je tekmovanje vodila Katja Skubic, od šolskega leta 2019/2020 pa ga vodi Vanessa Ziernfeld. Na šolskem tekmovanju učenci lahko osvojijo bronasta priznanja, na državnem nivoju pa srebrna in zlata priznanja. V štirih šolskih letih so naši učenci osvojili skupaj 94 priznanj, od katerih so bila štiri zlata, eno srebrno in 52 bronastih, ostala pa so bila priznanja za sodelovanje. Zlata priznanja na tekmovanju Bober so osvojili: Nika Planinšek v 6. b in 8. b (2018, 2020), David Grošelj v 8. c in 9. c (2018, 2019) in Jerneja Grošelj v 8. c (2020).

• 

• 

TEKMOVANJA IZ LOGIKE

Tekmovanje iz logike organizira Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS), na njem pa lahko sodelujejo učenci od 6. do 9. razreda. Cilj tekmovanja je širjenje in poglabljanje znanja s področij logike in lingvistike nad zahtevnostjo šolskega programa, odkrivanje in spodbujanje nadarjenih za logično mišljenje in lingvistiko ter predvsem spodbujanje mladih k logičnemu razmišljanju. Na šolskem tekmovanju lahko učenci dosežejo bronasto priznanje. Učenci 8. in 9. razreda se lahko uvrstijo na regijsko tekmovanje, kjer prav tako lahko osvojijo bronasto priznanje. Najboljši tekmovalci se uvrstijo na državno tekmovanje, kjer podelijo srebrna in zlata priznanja. Na naši šoli tekmovanje iz logike vodi učiteljica Vilma Grilj.

V zadnjem desetletju so naši učenci osvojili 169 priznanj iz logike, od katerih je bilo devet zlatih, 13 srebrnih in 147 bronastih. Zlata priznanja iz logike so osvojili učenci: Nika Kobetič v 7. c in 8. c (2014, 2015), Luka Žabkar v 9. a (2016), Kaja Grošelj v 9. c (2017), Nika Planinšek v 7. b (2019), Jerneja Grošelj v 7. c (2019) ter Aleksander Kosanović v 7. a, 8. a in 9. a (od 2019 do 2021).

TEKMOVANJA IZ FIZIKE ZA STEFANOVA PRIZNANJA

Tekmovanje iz znanja fizike, ki jih na državni ravni organizira DMFA, poteka od leta 1981 dalje. Z njim učenci 8. in 9. razreda širijo in poglabljajo znanje iz fizike nad zahtevnostjo rednega osnovnošolskega programa, obenem pa je cilj tekmovanja tudi popularizacija fizike, odkrivanje nadarjenih učencev za fiziko, izpopolnjevanje v eksperimentalnem delu itd. Na šolski ravni učenci lahko osvojijo bronasta, na področni srebrna, na državnem nivoju pa zlata Stefanova priznanja. Na naši šoli sta tekmovanje iz fizike vodila učitelja Dušan Smole in Darja Žankar, od letošnjega šolskega leta dalje pa Martin Mah.

Naši učenci so v zadnjem desetletju osvojili 169 Stefanovih priznanj, od katerih je bilo pet zlatih, 31 srebrnih (19 %) in 124 bronastih (78 %). Zlata Stefanova priznanja na tekmovanjih iz fizike so osvojili: Luka Žabkar v 8. a (2015), Nika Kobetič v 8. c (2015), Kaja Grošelj v 8. c (2016), David Grošelj v 8. c (2018) in Aleksander Kosanović v 9. a (2021).

TEKMOVANJA IZ KEMIJE ZA PREGLOVA PRIZNANJA

Tekmovanje iz znanja kemije za Preglovo priznanje od leta 1967 organizira ZOTKS za učence 8. in 9. razreda osnovne šole. Cilji tekmovanja so širjenje in poglabljanje znanja kemije, tudi nad zahtevnostjo rednega osnovnošolskega programa, popularizacija uporabnosti znanja kemije, odkrivanje nadarjenih za kemijo ter ozaveščanje učencev o pomenu razumevanja in varovanja narave ter naravne dediščine. Organizator vsako leto v razpisu določi vsebino tekmovanja. Na šolskem tekmovanju lahko učenci osvojijo bronasto, na državnem nivoju pa srebrno ali zlato Preglovo priznanje. Na naši šoli tekmovanje iz kemije vodi učiteljica Mateja Vidmar. V zadnjem desetletju so učenci osvojili 66 Preglovih priznanj, in sicer tri zlata, pet srebrnih in 58 bronastih (88 %). Zlato Preglovo priznanje iz znanja kemije sta osvojila dva učenca: Nika Kobetič v 8. c in 9. c (2015, 2016) in Aleksander Kosanović v 9. a (2021).   

TEKMOVANJA IZ BIOLOGIJE ZA PROTEUSOVA PRIZNANJA

Tekmovanje iz znanja biologije za učence 8. in 9. razreda organizira Prirodoslovno društvo Slovenije (PDS) od šolskega leta 2004/2005 dalje. Vsako leto PDS določi prirodoslovno temo, ki jo učenci natančno preštudirajo. Cilj tekmovanja je poglabljanje znanja iz biologije, popularizacija in uporaba znanja biologije, odkrivanje nadarjenih za biologijo ter ozaveščanje učencev o pomenu razumevanja narave, njenih procesov in zakonitosti ter varovanja naravne dediščine. Tekmovanje poteka na dveh ravneh. Na šolskem tekmovanju učenci lahko osvojijo bronasto, na državnem nivoju pa srebrno in zlato Proteusovo priznanje. Tekmovanje iz biologije na naši šoli vodi učiteljica Danica Volčini. V zadnjem desetletju so naši učenci osvojili 91 Proteusovih priznanj in sicer štiri zlata, 11 srebrnih in 76 (oz. 84 %) bronastih. Zlata Proteusova priznanja iz znanja biologije so osvojili: Nika Kobetič v 8. c in 9. c (2015, 2016), Alenka Strušnik v 8. b (2017) in Lana Fidler v 9. c (2020).

• 

• 

TEKMOVANJE IZ NARAVOSLOVJA ZA PRIZNANJE KRESNIČKA

Tekmovanje Kresnička, ki ga organizira DMFA, je namenjeno učencem od 1. do 7. razreda osnovne šole. S pripravo na tekmovanja učenci odpravljajo strah pred naravoslovjem, se spoznajo z eksperimentalnim delom, poglabljajo znanje nad zahtevnostjo rednega programa na področju naravoslovja za določen razred ter odkrivajo nadarjenost za naravoslovje. Tekmovanje je sestavljeno iz praktičnega dela – poskusov, ki jih učenci opravijo do tekmovanja, in iz reševanja teoretičnih nalog na tekmovanju. Vse tekmovalne naloge se vsebinsko navezujejo na poskuse. Poskusi so objavljeni v razpisu tekmovanja na spletnih straneh DMFA, datum tekmovanja pa sovpada z datumom šolskega tekmovanja iz znanja fizike. Priznanje Kresnička na šolskem tekmovanju osvoji ena tretjina tekmovalcev v vsaki tekmovalni skupini, urejeni po dosežku, pri čemer mora imeti zadnji prejemnik vsaj tretjino možnih točk. Učenci naše šole se tekmovanja za Kresničko udeležujejo od šolskega leta 2014/2015 dalje, tekmovanje pa vodi Darja Žankar. Do sedaj so osvojili 234 priznanj.

PRIZNANJA VESELA ŠOLA

Priloga Vesela šola je začela izhajati  v Pionirskem listu leta 1968. Danes je Vesela šola priloga mesečnikov Pil in Plus (ki sta naslednika Pionirskega lista) ter ime spletnega portala, ki ponuja aktualne teme za lažjo in težjo stopnjo ter druge izobraževalne vsebine, ki jih objavlja Mladinska knjiga Založba. Cilj tekmovanja je poglabljanje znanja z različnih predmetnih področij, teme pa presegajo temeljne standarde znanj iz učnih načrtov. Tekmovanja se lahko udeležujejo učenci od 4. do 9. razreda. Na šolskem tekmovanju priznanje Vesele šole osvoji največ tretjina tekmovalcev, ki so dosegli nad 50 % možnih točk. Državnega tekmovanja iz Vesele šole pa se lahko udeleži največ 15 odstotkov tekmovalcev s šolskega tekmovanja iz vseh tekmovalnih skupin, ki so dosegli vsaj 70 % možnih točk. Na šolskem tekmovanju iz Vesele šole učenci lahko osvojijo bronasto, na državnem pa zlato ali srebrno priznanje, razglasijo pa tudi državne prvake. Na naši šoli tekmovanje iz Vesele šole vodi učiteljica Sonja Koželj Juhant.

V zadnjem desetletju so naši učenci skupaj osvojili 307 priznanj Vesele šole, od katerih je bilo sedem zlatih, 36 srebrnih, ostala pa so bila bronasta (264). Zlato priznanje Vesele šole so osvojili: Maruša Juhant v 9. b (2012), Maša Marija Vrtačnik v 9. c (2012), Nika Kobetič v 8. c (2015), Aleksander Kosanović v 5. a, 6. a in 7. a (od 2017 do 2019; junija 2017 je bil državni prvak Vesele šole) ter Brina Korošec v 5. c (2018).

Do šolskega leta 2015/2016 so učenci prve triade sodelovali tudi na tekmovanju Cici Vesela šola, ki jo je vodila učiteljica Mateja Jakoš Vasle. Ta ni bila naravnana tekmovalno, ampak sodelovalno, kar je ustrezalo razvojni stopnji sodelujočih učencev. Ker pa so učiteljice presodile, da je tekmovanje postalo preveč tržno naravnano (za trženje revije MK), so sodelovanje prekinile.

TEKMOVANJE V ZNANJU O SLADKORNI BOLEZNI

Zveza društev diabetikov Slovenije organizira tekmovanje v znanju o sladkorni bolezni. Cilj tekmovanja je širjenje znanja o sladkorni bolezni in življenjskem slogu, ki to bolezen preprečuje. Tekmovanje poteka na šolski ravni, kjer učenci lahko osvojijo bronasto priznanje, in državni ravni, kjer podelijo srebrna in zlata priznanja. Na naši šoli tekmovanje vodi učiteljica Meta Maček. V zadnjem desetletju so na tem tekmovanju sodelovali posamezni učenci (razen v šolskih letih 2014/2015 in 2020/2021), vendar do sedaj še nikomur ni uspelo osvojiti zlatega priznanja. Skupaj so osvojili 20 priznanj iz znanja o sladkorni bolezni, od teh je bilo pet srebrnih in 15 bronastih.

TEKMOVANJE IZ SLOVENSKEGA JEZIKA ZA PRIZNANJE MEHURČKI IN CANKARJEVO PRIZNANJE

Za Cankarjevo priznanje iz znanja slovenskega jezika so tekmovali učenci od 2. do 9. razreda. Vsakoletni razpis, ki ga objavi Zavod RS za šolstvo, predpisuje vsebinski program tekmovanja za posamezne zahtevnostne stopnje in ustrezno literaturo. Cilji tekmovanja so poglabljanje znanja slovenščine, spodbujanje branja leposlovja, uvajanje mladih v samostojno raziskovalno delo in uporabo literature s področja slovenščine, spodbujanje za slovenščino nadarjenih učencev itd. Učenci 2. in 3. razreda za sodelovanje prejmejo priznanje Mehurčki, učenci od 4. do 9. razreda pa lahko osvojijo bronasto Cankarjevo priznanje. Območnega tekmovanja se lahko udeleži samo 20 % tekmovalcev iz 8. in 9. razreda, na državno srečanje pa se uvrsti le 7 % najboljših z območnega tekmovanja. Na državnem tekmovanju učenci osvojijo bronasto, srebrno ali zlato priznanje. Tekmovanje iz slovenščine za Cankarjevo priznanje je na naši šoli do šolskega leta 2014/2015 vodila učiteljica Tatjana Holy Kovačič, nato učiteljica Alenka Brovč, sedaj pa ga vodi učiteljica Andreja Grabar. Tekmovanje za priznanje Mehurčki je do leta 2017/2018 vodila Urška Logar, od šolskega leta 2020/2021 dalje pa Mateja Jakoš Vasle.

V zadnjem desetletju so učenci od 4. do 9. razreda osvojili 411 Cankarjevih priznanj, od katerih so bila tri zlata, 39 je bilo srebrnih, ostala pa bronasta. Zlata Cankarjeva priznanja so osvojili: Ana Lamberšek, 9. b (2012), Ana Blaž iz 9. b (2014) in Petra Gotar iz 8. b (2020).

TEKMOVANJA IZ GEOGRAFIJE

Tekmovanje iz znanja geografije razpisuje Zavod RS za šolstvo za učence 6. in 7. razreda (B raven) in učence 8. in 9. razreda (A raven). Cilj tekmovanja je poglabljanje znanja iz geografije, tudi nad zahtevnostjo osvnošolskega učnega programa, razvijanje terenskega raziskovanja ter spodbujanje nadarjenih učencev za geografijo. Sestavljeno je iz pisnega dela in terenskih nalog. Tekmovalci na šolski ravni lahko osvojijo bronasto, na državni pa srebrno in zlato priznanje iz geografije. Na naši šoli tekmovanje iz geografije vodi učitelj Marko Drobne. V zadnjem desetletju so naši učenci osvojili 58 priznanj, od katerih so bila štiri zlata, 13 je bilo srebrnih (22 %) in 41 bronastih (71 %). Tri zlata priznanja iz znanja geografije je osvojila Nika Kobetič v 7. c, 8. c in 9. c (od 2014 do 2016), eno pa Anamarija Čibej iz 9. b (2017).  

TEKMOVANJA IZ ZGODOVINE

Zavod RS za šolstvo vsako leto razpisuje tudi tekmovanje iz znanja zgodovine, ki se ga lahko udeležijo učenci 8. in 9. razreda. Cilj tekmovanja je širjenje znanja zgodovine in uvajanje nadarjenih učencev v poglabljanje znanja, na osnovi primarnih/sekundarnih virov ter literature s področja zgodovine. Na šolskem tekmovanju učenci lahko osvojijo bronasta priznanja, na državnem tekmovanju, ki se ga lahko udeleži 500 najboljših tekmovalcev s šolske ravni, pa lahko osvojijo srebrna in zlata priznanja. Na naši šoli tekmovanje iz zgodovine vodi učiteljica Petra Dešman Senčar. V zadnjem desetletju je priznanje iz znanja zgodovine osvojilo 94 naših učencev – štiri zlata, 24 srebrnih (26 %) in 66 bronastih (70 %).  Zlata priznanja iz znanja zgodovine so osvojili: Katja Stražiščar v 9. a (2015), Nika Kobetič v 9. c (2016), Alenka Strušnik v 9. b (2018) in Jaša Fidler v 9. a (2021).

TEKMOVANJA IZ ZNANJA ANGLEŠČINE

Zavod RS za šolstvo za učence 9. razreda organizira tekmovanje v znanju angleščine. Tekmovanje temelji na preverjanju bralnega razumevanja rabe jezika in pisnega sporočanja ter spodbuja kreativnost in medkulturno ozaveščenost. Tekmovanje spodbuja doseganje višje ravni znanja angleškega jezika, samostojnejše učenje na osnovi razpoložljivih virov in odkrivanje nadarjenih za tuje jezike. Na šolskem tekmovanju učenci lahko osvojijo bronasto priznanje in se uvrstijo na državno tekmovanje, na katerem osvojijo srebrno ali zlato priznanje. Na državno tekmovanje se uvrsti le do 500 najboljših tekmovalcev s šolske ravni. Na naši šoli tekmovanje iz angleščine vodi učiteljica Darinka Šmit Bahčič.

V zadnjih desetih letih so naši učenci skupaj osvojili 117 priznanj iz znanja angleščine, med katerimi so bila štiri zlata, 27 je bilo srebrnih in 86 bronastih priznanj. Zlato priznanje iz znanja angleščine so osvojili: Patricia Resnik v 9. b (2015), Aleks Andoljšek v 9. a (2017), Eva Zarja Hrovat v 9. a (2018) in Jože Brodnik v 9. c (2019).

TEKMOVANJA IZ ZNANJA NEMŠČINE

S podobnimi cilji kot za angleščino Zavod RS za šolstvo organizira tudi tekmovanje v znanju nemščine. Podobno se tekmovanja lahko udeležijo le učenci 9. razreda, razlika pa je ta, da se na državno tekmovanje lahko uvrsti le 250 najboljših tekmovalcev s šolske ravni. Tekmovanje iz nemščine na naši šoli vodi Teja Gostinčar. V tem desetletju so naši učenci iz nemščine tekmovali samo petkrat. Na tekmovanjih so osvojili eno zlato, eno srebrno in devet bronastih priznanj. Zlato priznanje iz znanja nemščine je osvojila Sofia Kokot iz 9. b, v šolskem letu 2013/2014.

GLASBENA OLIMPIJADA

Slovenska glasbena olimpijadajetekmovanje, ki ga organizira Zveza Glasbene mladine Slovenije v sodelovanju z Akademijo za glasbo, namenjeno pa je učencem 7., 8. in 9. razreda osnovne šole. Cilji tekmovanja so širjenje glasbenih dejavnosti med mladimi in poglabljanje njihovih glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj, razvijanje glasbene pismenosti kot predpogoja za kreativnost, spodbujanje mladih za ustvarjanje glasbe in nudenje priložnosti nadarjenim učencem za umetniško izražanje in predstavitev na nacionalni ravni. Število učencev na šolskem tekmovanju ni omejeno, na državno tekmovanje pa mentorji lahko prijavijo le dva učenca, ki sta dosegla najboljše rezultate na šolskem tekmovanju. Tekmovanje je sestavljeno iz slušnega, pisnega in izvajalskega testa, izvedbe pesmi in predstavitve avtorske skladbe. Vsi učenci, ki tekmujejo na šolski ravni, prejmejo bronasto priznanje, na državnem nivoju pa lahko osvojijo zlato, srebrno ali bronasto priznanje. Naši učenci na Glasbeni olimpijadi sodelujejo od šolskega leta 2013/2014 dalje. Šolsko tekmovanje je do šolskega leta 2018/2019 vodila učiteljica Marija Pepelnak Arnerić, od takrat dalje pa ga vodi učiteljica Katja Gačnik. Do letošnjega šolskega leta so skupaj prejeli 32 priznanj, od katerih sta bili dve zlati, pet je bilo srebrnih in 25 bronastih. Zlato priznanje sta v lanskem šolskem letu (2020/2021) osvojili Brina in Zala Korošec iz 8. c,  Zala Korošec je bila celo državna prvakinja. Obe sta bili zelo uspešni tudi v letošnjem šolskem letu – Brina je osvojila zlato, Zala pa srebrno priznanje.

• 

• 

NAJUSPEŠNEJŠI UČENCI NA TEKMOVANJIH IZ ZNANJA

Glede na osvojena zlata priznanja na tekmovanjih iz znanja lahko ugotovimo, kateri učenci so bili na tekmovanjih najuspešnejši. Največ zlatih priznanj v času šolanja na naši šoli sta osvojila Nika Kobetič (v 7., 8. in 9. razredu od 2014 do 2016) in Aleksander Kosanović(od 5. do 9. razreda, od 2017 do 2021).

Nika Kobetič je v šolskem letu 2014/2015 osvojila kar sedem zlatih priznanj na tekmovanjih iz znanja (Vegovo, Stefanovo, Preglovo, Proteusovo, iz logike, Vesele šole in geografije). Skupaj je osvojila 14 zlatih priznanj, poleg teh pa še priznanje Kristalni kenguru (za 3. mesto v matematiki na državnem nivoju) in zlato priznanje na državnem srečanju mladih raziskovalcev.

Aleksander Kosanović je skupaj osvojil 15 zlatih priznanj, največ v 9. razredu (pet zlatih: Vegovo, Stefanovo, Preglovo, priznanje iz logike in razvedrilne matematike). Po zaključku osnovne šole, 11. septembra 2021, je bil na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani končni preizkus dvanajstih najboljših osnovnošolskih naravoslovcev, med katerimi je bil tudi Aleksander Kosanović. Uvrstil se je v ekipo šestih učencev in dijakov, ki so Slovenijo zastopali na 18. mednarodni mladinski naravoslovni olimpijadi (The International Junior Science Olympiad ali IJSO), ki je potekala na daljavo med 12. in 21. decembrom 2021 v Dubaju, Združenih arabskih emiratih. Sodelovanje naših tekmovalcev na IJSO je bil skupni projekt ZOTKS in DMFA. Olimpijada je potekala v hibridni obliki, slovenska ekipa šestih članov je na daljavo tekmovala v Plemljevi vili na Bledu, kjer so med olimpijado tudi bivali. Tekmovali so ekipno in v posamični konkurenci, merili pa so se v iskanju rešitev interdisciplinarnih nalog s področja biologije, kemije in fizike. Naši najboljši mladi naravoslovci so na olimpijadi v konkurenci več kot 300 mladih iz 59 držav s celega sveta dosegli izjemen uspeh, saj so osvojili tri srebrna in tri bronasta odličja. Na olimpijadi je bronasto odličje osvojil tudi Aleksander Kosanović, sedaj že kot dijak prvega letnika bežigrajske gimnazije.

Nika Kobetič in Aleksander Kosanović sta bila v zadnjem desetletju na tekmovanjih iz znanja najuspešnejša učenca na naši šoli. Tretje mesto pa si, s štirimi zlatimi priznanji, delita Kaja Grošelj (od 2015 do 2017) in Nika Planinšek (od 2018 do 2020).

BRALNE ZNAČKE

Največ učencev 1.–9. razreda je bralo knjige za slovensko bralno značko, posamezni učenci in oddelki pa še za EKO (večinoma v nižjih razredih), angleško, nemško in francosko bralno značko.

SLOVENSKA BRALNA ZNAČKA

Slovensko bralno značko je koordinirala Sabina Burkeljca, vodili pa so jo učitelji slovenščine oz. razredni učitelji. V desetletju, ki je za nami, je bilo največ bralnih značk podeljenih v šolskem letu 2017/2018 (532), najmanj pa v šolskem letu 2012/2013 (469). Ker se je število učencev iz leta v leto spreminjalo, nam najbolj realno sliko pove delež učencev na šoli, ki so osvojili bralno značko. V zadnjem desetletju se je postopoma zmanjševal od 78 % v šolskem letu 2011/2012 na 68 % v šolskem letu 2021/2022, kar pomeni, da se je v desetih letih zmanjšal za 10 odstotkov.

Učencem 9. razreda smo podeljevali tudi zlato bralno značko – osvojili so jo tisti, ki so za slovensko bralno značko brali v vseh razredih osnovne šole. Takih učencev je bilo od najmanj 21 (generacija 2014/2015) do največ 32. Delež zlatih značkarjev se je gibal od 51 % generacije v šolskem letu 2011/2012 do najmanj 29 % v šolskem letu 2020/2021. Kakor vidimo, epidemija covida-19 v prvem šolskem letu na število zlatih bralnih značk (44 %) ni vplivala, velik vpliv pa je imela v šolskem letu 2020/2021 (29 %). V letošnjem šolskem letu se je delež približal obdobju pred epidemijo (38 %).

EKO BRALNA ZNAČKA

Knjige za eko bralno značko so predvsem brali učenci od 1. do 5. razreda in sicer od šolskega leta 2013/2014 dalje. Koordinatorka za eko bralno značko je bila Alenka Petek, vodili pa so jo razredniki. Večinoma so jo opravili vsi učenci v posameznem oddelku, če se je razrednik odločil, da jo organizira. Eko bralno značko je opravilo najmanj 16 % vseh učencev, v šolskem letu 2017/2018, in največ 42 % učencev, v šolskem letu 2013/2014.

ANGLEŠKA BRALNA ZNAČKA (EPI READING BADGE) V PRVI TRIADI

Mentorica angleške bralne značke (EPI Reading Badge) v prvi triadi je bila Alenka Petek, izvajala pa jo je od šolskega leta 2017/2018 dalje. Učenci 1. in 2. razreda so za branje v angleščini prejeli zlata priznanja ali priznanja za sodelovanje, učenci 3. razreda pa so poleg teh lahko osvojili še srebrno priznanje. Priznanja so osvojili skoraj vsi učenci. V lanskem šolskem letu zaradi epidemije covida-19 za 1. razred ni bilo organizirane angleške bralne značke.

ANGLEŠKA BRALNA ZNAČKA – EPI READING BADGE V DRUGI IN TRETJI TRIADI

Pri koordinaciji angleške bralne značke (EPI Reading Badge) so se izmenjevali učitelji angleškega jezika, vsak pa jo je vodil v svoji skupini učencev. V lanskem šolskem letu zaradi epidemije angleške bralne značke niso organizirali. Učenci 2. in 3. triade so lahko osvojili zlato in srebrno priznanje ali samo priznanje za sodelovanje. Za angleško bralno značko je brala ena četrtina in več učencev, najmanj v šolskem letu 2016/2017 – 24 %, največ pa v šolskem letu 2011/2012 – 39 % vseh učencev 2. in 3. triade.

NEMŠKA BRALNA ZNAČKA EPI

EPI nemško bralno značko je vodila Teja Gostinčar, v času njene odsotnosti pa Marija Kolenc. Učenci so lahko osvojili zlato ali srebrno priznanje oz. samo priznanje za sodelovanje. Za nemško bralno značko so začeli brati v šolskem letu 2013/2014. Opravilo jo je od najmanj 29 učencev (2014) do največ 74 učencev (2015/2016). V lanskem šolskem letu zaradi epidemije nemška bralna značka ni bila organizirana.

KNJIŽNI MOLJ – BOOKWORMS

Učenci so v angleščini lahko brali tudi za bralno značko Knjižni molj, ki jo je koordinirala Darinka Šmit Bahčič. Za to bralno značko je vsako leto bralo od najmanj 15 učencev, v šolskem letu 2014/2015, do največ 28 učencev, v šolskem letu 2017/2018. V lanskem šolskem letu zaradi epidemije bralna značka ni bila organizirana.

FRANCOSKA BRALNA ZNAČKA – BEREMO FRANCOSKO

Posamezni učenci, ki so se učili francoščino v okviru izbirnega predmeta ali interesne dejavnosti, so lahko brali tudi za francosko bralno značko Vivre avec le livre – Beremo francosko, ki jo je vodil Marko Drobne. V francoščini je bralo največ 10 učencev (2012/2013) in najmanj 2 učenca (2017/2018). Od šolskega leta 2018/2019 naprej francoska bralna značka ni bila več organizirana.

Besedilo: Vilma Vrtačnik Merčun