KULTURNI UTRIP ŠOLE – AVTORSKE PREDSTAVE »KUL KULTURE«

UMETNOST IN KULTURA: SKUPAJ USTVARJAMO ŠOLSKO KULTURO

Na Osnovni šoli Rodica v zadnjih dveh desetletjih, posebej v zadnjem desetletju, dajemo pomemben poudarek kulturi in umetnosti, saj verjamemo, da ustvarjalnost in lastno izražanje spodbujata in prebujata talente ter pomagata otrokom tudi kasneje v njihovem življenju.

Pomanjkanje kulture smo močno občutili v času epidemije covida-19, ko so se čez noč zaprle kulturne ustanove in je kar naenkrat zazevala praznina. Šole so bile zaprte – pouka v živo ni bilo. Mnoge kulturne dejavnosti so se od marca 2020 selile na splet, kar pa absolutno ni enako kot poprejšnja doživetja v živo, ki smo jih imeli za preveč samoumevna. Načrtno gojenje kulture prinaša dobre »kulturne pridelke«, le-ti pa so seme in upanje za bodoče generacije.

Kulturni dogodki in osebna doživetja so edinstven prostor svobode v človekovi duši. Vesela sem, da kultura spet živi v živo – interakcija med ustvarjalci in »odjemalci« je odnosna, odnos pa je lahko občuten le v živo. Seveda pa je potrebno učence učiti doživljati kulturo in umetnost.

Osnovna šola Rodica je za obdobje 2021–2025 ponovno prejela naziv kulturna šola, kar je izkazala z raznolikimi in kvalitetnimi dejavnostmi v zadnjem desetletju – za to so zagotovo zaslužni mentorji in učitelji. Učence spodbujamo k izražanju na likovnem, literarnem, gledališkem, glasbenem, etnološkem področju – k ustvarjanju in sodelovanju na eni strani, na drugi pa jih učimo bontona ter spoštovanja prireditev in predstav, ki jih soustvarjajo njihovi vrstniki in profesionalni ustvarjalci. Na kulturnih dneh od 1. do 9. razreda obiskujemo kulturne ustanove širom Slovenije, ki ponujajo raznolik in pester ter sodoben kulturni program, ta jih postopoma oblikuje v posameznike, ki bodo kulturo nosili s seboj, če bodo želeli.

Zavedam se, da vseh kulturnih dejavnosti, ki so se v zadnjem desetletju na šoli odvile, v tem prispevku ne moremo (p)opisati – marsikaj boste našli potresenega po celotnem zborniku – kulturne dejavnosti so vedno preplet in sodelovanje več ljudi z raznolikimi znanji in izkušnjami.

Kultura živi z nami, nas podpira v vsakdanu in je dostikrat tudi pribežališče in pomoč, kadar življenje pred nas postavlja ovire in probleme, saj ima katarzično in podporno moč.

Večji del kulturnih prireditev je dobro utečenih in jih izvajamo vsako leto: dnevi evropske kulturne dediščine, komemoracije v Jaršah in na Viru ob spominu na mrtve ob 1. novembru, božično-novoletni sejem ter srečanja s starši, novoletni koncert, proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti in slovenskem kulturnem prazniku, v aprilu praznujemo dva pomembna praznika; 2. april – mednarodni dan knjig za otroke ter 23. april – svetovni dan knjig: srečanja s pisatelji, pesniki, ustvarjalci, srečanja otroških in mladinskih zborov, pomladni koncert pevskih zborov, dobrodelne prireditve šolskega sklada, likovni ekstempore, druženje pod lipami, zaključek pouka za devetošolce, dan državnosti ter zaključek pouka za vse učence šole in zagotovo še marsikaj. Posebej omenjam še številna srečanja s pisatelji, pesniki, ilustratorji ter drugimi knjižnimi ustvarjalci – tako slovenskimi kot tujimi (npr. John Boyne, Guus Kuijer).

Vrhunsko kvaliteto predstavljajo šolski pevski zbori ter likovna dejavnost na šoli.

Vsako leto spomladi smo na šoli v okviru Bralnic pod slamnikom gostili knjižnega ustvarjalca (Slavka Pregla, Gajo Kos, Ano Duša, Natašo Konc Lorenzutti, Sebastijana Preglja, Cvetko Sokolov, Ivana Mitrevskega, Mašo Ogrizek …). 

V spomladanskem času smo z različnimi oddelki in skupinami izvajali Noč knjige v šoli/knjižnici (učenci so imeli delavnice z gostom, brali knjige in prespali v šoli).

Na šoli izhaja tudi šolsko glasilo Utrip Rodice (prej Rodica je špica).

S pestrim izborom kulturnih dejavnosti smo se ponovno prijavili na razpis za »kulturno šolo 2021« in priznanje prejeli. Zopet smo dokazali, da večina kulturnih področij presega merila za izbor: učitelji in mentorji smo se veliko izobraževali na različnih kulturnih področjih, dosegali priznanja na tekmovanjih (zlato priznanje otroškega pevskega zbora v Zagorju, glasbena olimpijada), nagrade in priznanja na literarnih in likovnih natečajih, kvalitetne in raznolike prireditve ob slovenskih državnih praznikih, tematsko zaokrožene razstave v šolski avli in še bi lahko naštevali.

AVTORSKE PREDSTAVE »KUL KULTURE«

Na šoli vsako leto pripravimo in izvedemo tri obvezne proslave. Ena izmed teh proslav je v celoti avtorska – mentorici napiševa lastno dramsko besedilo, ki ga s priložnostno gledališko skupino KUL KULTURA postavimo na šolski (e-)oder v decembru ob dnevu samostojnosti in enotnosti ali pa ob slovenskem kulturnem prazniku.

Pri procesu ustvarjanja predstav je ključnega pomena oblikovanje skupine, ki išče navdih za strukturiranje likov, situacij, odnosov. Sodelujejo pri ustvarjalnem procesu preoblikovanja dramske predloge v gledališko uprizoritev. Zelo pomembno je razvijanje skupinske dinamike, temelječe na zaupanju, povezanosti in soodvisnosti.

Na šoli smo leta 2014 počastili slovenski kulturni praznik z recitalom pesmi Srečka Kosovela ob 110-letnici njegovega rojstva – MOJA PESEM JE MOJ OBRAZ.

• 

• 

V letu 2015 smo počastili slovenski kulturni praznik z ekipo recitatorjev, pevcev in instrumentalistov. Rdeča nit je bila poezija na ulici od Prešerna pa vse do Rozmana Roze.

Ob podelitvi Prešernove nagrade je Prešernov nagrajenec, pesnik Andrej Brvar, izrekel naslednje besede: »Ste že kdaj pomislili, da ste se, vpeti v to nevidno mrežo sklenjenih rok, posredno rokovali z vsemi ljudmi na svetu, ne glede na barvo kože, versko pripadnost ali politično prepričanje?«

Kultura je združevanje različnih v skupno(st).

Učenke in učenci so zaigrali avtorsko igro Zgodbe iz popotne malhe (2016), v kateri smo našli otroške izštevanke, uganke, ljudske pesmi ter zgodbe o Adamu Ravbarju z gradu Krumperk, o kamniški Veroniki z Malega gradu v Kamniku, kralju Matjažu izpod Pece ter druge. Preplet slovenskega ljudskega bogastva je ustvaril dobre temelje za praznovanje rojstnega dne naše države.

Vse predstave skupine KUL KULTURA je scensko in likovno osmislila Katarina Škofic.

• 

• 

• 

• 

• 

• 

7. februarja 2018 smo na šoli izvedli lastno gledališko igro z naslovom »KUL kultura« – z njo smo se poklonili 100-letnici Levstikovega Martina Krpana, 100. obletnici smrti Ivana Cankarja ter 500-letnici protestantizma, z začetnikom tiskane besede – Primožem Trubarjem. Vsi učenci šole so ob predstavi prejeli gledališke liste, v katerih so našli informacije o igri, gledališki bonton, gledališko izrazje ter delno besedilo predstave, s čimer smo se celostno lotili opismenjevanja za obisk kulturnih predstav v okviru gledališke pedagogike.

Dramska umetnost KUL KULTURE je živela tudi med epidemijo

V času zaprtja šol zaradi epidemije covida-19 sva naredili scenarij ter pripravili učence in učenke za izvedbo dveh e-predstav ob kulturnem prazniku 8. februarja. V letu 2021 je bila predstava EDINOST, SREČA, SPRAVA ≠ DALJAVA.

Recital ob slovenskem kulturnem prazniku je bil postavljen času primerno na e-oder. Času primerno je bil tudi angažiran – z namenom, da učence in učenke ozaveščamo o tem, da je kultura neobhodno potrebna in pomembna za (so)bivanje, za (so)čutenje in za spreminjanje na bolje. Rdeča nit recitala je bila v četrti kitici Prešernove Zdravljice in besedah: EDINOST, SREČA, SPRAVA ≠ DALJAVA, pač pa bližina. Kot pravi pesnik Andrej Rozman Roza: »Pogovarjanje je bližina in toplina, / s pogovarjanjem smo družina in skupina. / S pogovarjanjem se človek s človekom prepleta, / s pogovarjanjem smo mreža tudi zunaj interneta.« E-recital je bil v celoti objavljen tudi na spletni strani Kulturnega doma Franca Bernika Domžale – na ta način so lahko občani naše občine počastili praznik in hkrati spoznali ustvarjalnost naših učencev.

Prav tako je v sklopu praznovanja kulturnega praznika 2021 nastala spletna razstava kiparskih del »BRALCI«, pod mentorstvom Katarine Škofic in Viviane Škrabec, ki je bila ravno tako objavljena na šolski spletni strani in na strani Kulturnega doma Franca Bernika Domžale. Kipi, ki berejo, so nastali v okviru likovne naloge za osmi razred, Kip človeške figure, v oktobru – mesecu branja. Svoje mesto so nekateri bralci najprej našli v naši šolski knjižnici, na policah med knjigami. Ker pa šolska knjižnica poleg bralcev potrebuje tudi knjige, je za vse kipe zmanjkalo prostora. Bralci so tako mirno brali v kabinetu za likovno umetnost in čakali na Mesec branja v naslednjem šolskem letu.

Ob kulturnem prazniku 2021 smo jih postavili na podstavke, opremili s sporočili o branju in odnesli na različna mesta po domžalski občini.

V letu 2022 smo ponovno posneli e-recital IMAM SVOJ ZLATI KLJUČEK in ga v celoti posvetili naši vrhunski mladinski pisateljici, pesnici in ustvarjalki – Anji Štefan, ki je v tem letu prejela nagrado Prešernovega sklada. Recital je poklon njenemu ustvarjanju in delu. Pri recitalu so sodelovali in si rdečo nit besed in melodije podajali priložnostna skupina KUL KULTURA ter otroški pevski zbor naše šole. Oba e-recitala je oblikovala Viviana Škrabec.

• 

• 

Besedilo: Sabina Burkeljca, Draga Jeretina Anžin

NASLOVNA SLIKA: KUL KULTURNIKI v gledališki akciji, februarja 2018.

PREŠERNOVO ŽIVLJENJE V LJUBLJANI SKOZI OČI MLADIH

Ob slovenskem kulturnem prazniku februarja 2020 nam je uspelo narediti prav posebno, drugačno prireditev, v kateri so se prepletali dogajanje v živo in posneti prizori.

Osredotočili smo se na Prešernovo življenje v Ljubljani, in sicer na tiste kraje, ki so odločilno vplivali nanj. Tekst je bil napisan, »igralci« pripravljeni, samo še posneti smo morali vse prizore. Z vlakom in vso opremo (ribiška mreža, kamera, kup knjig, plavutke, zvočnik …) smo se odpravili v Ljubljano … prvič in še drugič, da smo izpopolnili določene prizore.

Snemanje smo začeli na Vodnikovem trgu, ko je Prešeren zaman iskal svoj licej, nato pa v verzih govoril s svojim učiteljem Vodnikom. Nato nas je pot vodila do Starega trga, kjer sta Povodni mož in Urška odplesala v Ljubljanico na Trkajevo pesem Pleš, še prej pa jo je Povodni mož ujel v svojo mrežo. Pomemben kraj, ki je močno zaznamoval pesnikovo ljubezensko življenje, je bila tudi trnovska cerkev, v kateri je prvič srečal Julijo. Dogajanje smo prestavili v sodobni čas, in sicer si Julija in Prešeren v cerkvi preko SMS-ov izmenjujeta nekoliko predelane verze iz pesmi Je od vesel’ga časa teklo leto. Nikakor nismo smeli izpustiti velikega prijateljstva s Čopom. Prikazali smo ju ob Ljubljanici, ko Čop Prešernu deli svoje nasvete, na koncu pa Prešeren obsedi sam, v hudi žalosti za svojim umrlim prijateljem, ki je utonil v Savi. Tako smo se počasi bližali zadnjim prizorom snemanja. Pod Julijinim oknom na Prešernovem trgu se je »naš Prešeren« najprej zmotil in citiral Shakespearove verze, nato pa ji je le s svojimi verzi izpovedal ljubezen in hkrati spoznal, da nikoli ne bo njegova. Tako v žalosti in negotovosti sname klobuk, ga položi na svoj spomenik in odide … Kam? … O pomembnih dogodkih so vmes s terena poročali učenci – novinarji. Tako se je zaključilo naše snemanje v Ljubljani.

Nato je bilo treba vse posnete prizore povezati v smiselno celoto. Zopet smo staknili glave in pripravljali vezni tekst. Želeli smo drugačen začetek prireditve. Odločili smo se, da bo en učenec bral tekst, ki opisuje Prešernov obraz, istočasno pa se bo na platnu risala skica prebranega. Dogajanje na odru so popestrili kipi štirih deklet, ki so zelo zaznamovala Prešernovo življenje – Julija Primic, Ana Jelovšek, Zalika Dolenc in Jerica Podboj. Prešeren se je na odru smukal okoli njih in citiral verze iz pesmi, posvečene posameznemu dekletu. Na platnu pa je pritegoval pozornost gledalcev Prešernov obraz, v katerem so bile slike oseb, o katerih je bilo govora.

Na koncu so sledili še odgovori učencev od 1. do 9. razreda o tem, kaj je zanje poezija, kaj jim pomeni, na kaj se spomnijo ob tem izrazu.

Besedilo: Jana Stančič