15. 11. 2023 smo imeli četrti in peti razredi paralimpijski športni dan. Zjutraj sem normalno odšla v šolo. Prva postaja za našo skupino je bila zgodba gospe Mance. Ona ima poškodovano roko od zapestja naprej. Je paraplezalka. Razlagala nam je o njenem življenju. Počutila sem se kot otrok, ki vidi Luka Dončića. Druga postaja je bila v našem razredu. Tam je bila gospa Kristina, ki nam je razložila o naših parašportnikih. Potem je bila malica. Hitro smo pojedli in odhiteli v telovadnico. Tam so nas čakale različne dejavnosti. Prva dejavnost je bil goalball. To je nekaj med rokometom in nogometom, razlika pa je, da ta šport igrajo slepi. V žogi je zvonček, zato so tu najpomembnejša ušesa. Nato je sledila postaja zaupanja. Z zaprtimi oziroma zavezanimi očmi te je prijatelj vodil po poligonu. Bilo je dokaj “skeri”, obenem pa tudi zabavno. Komaj sem čakala parakošarko. Ta dogodek mi je predstavil novo izkušnjo. Na invalidskem vozičku je bilo najtežje zvoziti ovinke. Nisem zadela nobenega koša. Zadnja postaja je bila boccia. Šport je podoben balinanju. Zakotaliti je bilo potrebno žogico čim bližje beli. Pravila nam je razložil eden prvih dobitnikov zlate medalje. Zelo spoštujem vse te ljudi in se jim zahvaljujem iz srca, da so si vzeli čas in prišli na našo šolo. Imela sem se super.
Mila, 5. c
V sredo, 15. 11. 2023, smo imeli paralimpijski športni dan. Potekal je v telovadnici OŠ Rodica. Prvi dve uri se je zelo veliko dogajalo. Prvi šport, v katerem smo se preizkusili, je bila košarka na invalidskem vozičkih, nato je sledila “boča”, kar je podobno kot balinanje, le da z manjšimi žogami. Zatem je sledil goalball, nazadnje pa še poligon za slepe. Ta mi je bil najtežji, saj je bilo veliko ovir. Po dveh bolj fizično aktivnih urah smo imeli malico, nato dve predavanji. Športni dan mi je bil zelo všeč, saj smo se preizkusili v paralimpijskih športih. Najbolj všeč mi je bil poligon, saj je bilo z zavezanimi očmi zelo razburljivo. Spoznala sem, da se ni potrebno odpovedati nobeni dejavnosti, če imaš telesno ali duševno okvaro. Ta športni dan mi bo zagotovo ostal v lepem spominu in upam, da se bo še kdaj ponovil.
Alja, 5. b
15. 11. 2023 so k nam prišli parašportniki in nam dali vedeti, da zmoremo več kot pričakujemo, če se če potrudimo. Predstavila se nam je parašportnica Manca Smrekar, ki se ukvarja s plezanjem. Povedala nam je svojo življenjsko zgodbo in da se je brez prstov na levi roki že rodila. Dodala je, da je roko skrivala, dokler ni ugotovila, da njena drugačnost nikogar ne moti. V veliki telovadnici se je odvijal fizični del. Po postajah smo poskušali različne vrste parašporta: boccia, goalball, košarka na vozičkih in poligon za slepe in slabovidne. Meniva, da so v športnem dnevu uživali vsi, zahvaljujemo pa se tudi vsem, ki so prišli na našo šolo, da bi nam predstavili paralimpijski šport.
Miša in Neva, 5. a
Danes sem na paralimpijskem športnem dnevu zelo uživala, saj so nas naučili, kakšne “napake” imajo nekateri: duševne ali fizične. Najprej nam je gospa Manca Smrekar povedala, kakšno prirojeno napako ima in jaz mislim, da je gospa Manca super oseba. Nato nam je gospa Kristina povedala, kako se drugi parašportniki gibajo oziroma »športajo«. Potem smo odšli v veliko telovadnico in se preizkusili v različnih športih: boccia, goalball, košarka na vozičkih in poligon za slepe. Všeč mi je bilo.
Pika, 4. c
