JOHAN GIOVANELLI (1894–1964) IZ KOFUTNIKOVE DOMAČIJE V SREDJIH JARŠAH
Raziskovalna naloga s področja etnologije
Avtorja: Mark Poljanšek, Gaber Cencelj, 8. razred, šol. leto 2015/2016
Mentorici: Vilma Vrtačnik Merčun, Saša Klemenc
Povzetek:
V raziskovalni nalogi sva želela podrobneje spoznati življenje Johana Giovanellija mlajšega (1894–1964), o katerem je bilo znano, da je bil nekaj časa župan Občine Jarše. Ker je ohranjenih malo pisnih virov in so najine ugotovitve slonele predvsem na intervjuju z njegovo hčerko Pepco Giovanelli, por. Žebovec, vseh odgovorov na najina vprašanja pa nisva dobila. Po končani ljudski šoli, ki jo je obiskoval v Mengšu in nato v Jaršah, se je zaposlil v Majdičevem mlinu v Zgornjih Jaršah. Ko je bil star 20 let, je izbruhnila prva svetovna vojna, zato je moral na rusko bojišče v Galicijo. Domov se je vrnil kot invalid, brez prstov na nogah. Po vojni je delal v bližnjem Velkavrhovem mlinu. Leta 1923 se je poročil s Katarino Kaplja z Vira, s katero je imel pet otrok. 15. junija 1923 je bil prvič izvoljen za župana Občine Jarše, ponovno je bil izvoljen 19. junija 1927, tretjič, 5. oktobra 1933, pa je bil izvoljen za župana združene Občine Homec. Bil je tudi poverjenik za Vodnikovo družbo in za Zavarovalnico Sava, domačinom pa je sestavljal razne uradne dopise za sodišča in druge ustanove. Leta 1934 je v Jaršah ustanovil Pevsko društvo Lipa in postal njegov prvi predsednik. Ko je leta 1936 zaključil tretje obdobje županovanja, se je zaposlil v tovarni Induplati, kjer je ostal do upokojitve. Med drugo svetovno vojno je bil predsednik krajevne organizacije Osvobodilne fronte. Zaradi njegovega delovanja za partizane so Nemci njegovo družino 9. oktobra 1944 izselili v grad Goričane. 6. maja 1945 so se vrnili domov v izropano domačo hišo. Po vojni je vzpostavil novo Občino Jarše, saj so bili vsi dokumenti uničeni. V tem času sta na njegovi kmetiji pomagala dva nemška vojna ujetnika. Po upokojitvi leta 1954 je še naprej delal na domači kmetiji. Umrl je zaradi kapi leta 1964, star 70 let. Johan Giovanelli je bil spoštovan in ugleden krajan, ki so ga ljudje cenili zaradi njegove skromnosti in poštenosti, pa tudi zaradi njegovih številnih zaslug za kraj.
