TOMO PETROVEC, PRVI JARŠKI NADUČITELJ (1859-1933)
Raziskovalna naloga z interdisciplinarnega področja (zgodovina, etnologija, pedagogika)
Avtorja: Mark Poljanšek in Domen Narandža, 9. razred, šol. leto 2016/2017
Mentorici: Vilma Vrtačnik Merčun in Sabina Burkeljca
POVZETEK:
Cilj raziskovalne naloge je bil osvetliti življenje prvega jarškega nadučitelja Toma Petrovca. Podatke o njem sva našla v mengeškem župnišču, v Slovenskem šolskem muzeju in v zapisnikih Sokolskega društva. Tomo Petrovec se je rodil 19. decembra 1859 v Srednji vasi pri Polhovem Gradcu. Osnovno šolanje je opravil na ljubljanski normalki in ga leta 1871 nadaljeval na nižji gimnaziji. Leta 1876 je šolanje nadaljeval na ljubljanskem učiteljišču in ga zaključil julija 1880. Jeseni 1880 je bil z dekretom poslan za nadomestnega učitelja v Šentgotardu in nato v Čemšeniku, januarja 1881 pa je postal začasni učitelj v Čemšeniku, po sposobnostnem izpitu leta 1885 pa stalni učitelj. Na otroke in krajane je prenašal znanje o naprednem kmetovanju, zato se je avgusta 1887 udeležil kmetijskega nadaljevalnega tečaja v Novem mestu. Novembra 1883 se je poročil z Marijo Kolenc iz Čemšenika, s katero je imel štiri otroke. Na porodu četrtega otroka februarja 1988 mu je žena umrla. Več let je bil sodelavec časopisa Učiteljski tovariš, v katerem je poleg novic objavljal tudi strokovne članke. Opisoval je učna načela, ki so v pedagogiki znana in uporabna še danes. Leta 1892 je postal zastopnik učiteljstva v kamniškem okrajnem šolskem svetu. To funkcijo je opravljal do leta 1900, ko je odšel za nadučitelja v Polhov Gradec, v šolski okraj Ljubljana okolica. Novembra 1898 mu je okrajni šolski svet podelil pohvalno priznanje »za odlične didaktične in pedagoške uspehe ter za vzorno vodstvo šole«. Konec avgusta 1906 je prišel za nadučitelja v Jarše, v novo dvorazredno šolo. Oktobra 1907 je bila na Petrovčevo pobudo z odlokom deželne vlade obnovljena Ciril-Metodova družba na Brdu pri Lukovici. V naslednjih letih je sodeloval pri ustanovitvi podružnic Ciril-Metodove družbe v Motniku, Špitaliču, na Trojanah in v Mengšu. Maja 1912 je bil izvoljen v odbor kamniškega učiteljskega društva, od leta 1913 pa do upokojitve je bil predsednik društva. Istega leta je ponovno postal zastopnik učiteljstva v kamniškem okrajnem šolskem svetu. Leta 1916 se je poročil z Marijo Burkeljca iz Trnjave pri Krašnji, s katero je imel še pet otrok, eden od dvojčkov je kmalu umrl. Ves čas, kar je živel v Jaršah, je bil aktiven član domžalskega Sokolskega društva. Že leta 1906 je bil izvoljen v gradbeni odbor za gradnjo Sokolskega doma, bil je tajnik in zapisnikar, od leta 1914 do leta 1923 je bil vsako leto izvoljen za podstarosto društva, leta 1923 pa za starosto, kar je bila največja čast. 22. januarja 1925 je bila v Učiteljskem tovarišu objavljena novica, da je odlikovan z redom sv. Save V. razreda. Priznanje mu je podelil kamniški okrajni glavar na slovesnosti v jarški šoli. Jarško šolo je vodil do 12. septembra 1926, ko se je upokojil. Leta 1930 se je z družino preselil v Ljubljano, kjer je 28. maja 1933 umrl zaradi tifusa. Pokopan je na ljubljanskih Žalah.
