01/ 721 95 30, Jarše 01/ 724 30 80 os-rodica@guest.arnes.si

Avtorici: Nika Planinšek in Petra Gotar, 9. b

Mentorici:      Vilma Vrtačnik Merčun in Petra Dešman Senčar

Povzetek

V raziskovalni nalogi sva želeli ugotoviti, kaj sporočajo pisma strica Aleksandra (Leksija) Mokorela iz Argentine iz obdobja 2001–2013. Na osnovi arhivskih dokumentov, literature in spominov sorodnikov iz Argentine, Nemčije in Slovenije sva sestavili življenjepis Aleksandra Mokorela. Analizirali sva 21 ohranjenih pisem iz zadnjega desetletja njegovega življenja, ki jih je napisal nečakinjama Barbari Planinšek in Mariji Logar.

Aleksander Mokorel se je rodil 6. avgusta 1920 v Žužemberku. Po končanem učiteljišču v Ljubljani januarja 1941 je dobil delovno mesto učitelja pripravnika v šoli v Hinjah v Suhi krajini. Italijani so ga 27. marca 1942 odpeljali v koncentracijsko taborišče Gonars. V septembru 1943 se je vrnil v Hinje. Novembra 1943 se je v Stični poročil z učiteljico Rozalijo Puschl, s katero je imel hčerko Bredo. Zaradi komunističnih zločinov nad civilnim prebivalstvom v Hinjah, predvsem nad hinjsko učiteljico Darinko Čebulj ter mladim hinjskim kaplanom, se je priključil protirevolucionarnemu gibanju. Po koncu druge svetovne vojne je odšel na avstrijsko Koroško, kjer je poučeval v begunskih taboriščih Spittal in Asten Pri Lienzu. Konec leta 1948 sta z ženo emigrirala v  Argentino. Nastanila sta se v mestu Cinco Saltos ob reki Rio Negro. 20 let je delal pri slovenskih kmetih, ki so pridelovali sadje, nato pa je kupil kmetijo v Campu Grande (provinca Rio Negro), posadil sadna drevesa in še sam prideloval sadje. Po upokojitvi je njegov sin Peter kmetijo prodal in kupil hišo z vrtom v Cinco Saltosu, kjer je Aleksander preživel svoja stara leta. Leta 1978 je prvič obiskal sorodnike v Sloveniji in Nemčiji, kasneje pa vsaj še devetkrat, vse do leta 2009, ko je bil star 89 let. Umrl je 26. novembra 2013 v Cinco Saltosu, star 93 let. V pismih je opisoval svoje samotarsko življenje, navezanost na svoj vrtiček in družino. To je bila družina sina Petra, ki je imel tri že odrasle otroke. Celo življenje je ohranil slovenski jezik, slovenske običaje in rad poslušal slovensko narodno zabavno glasbo.

Ključne besede: šola v Hinjah, taborišče Gonars, revolucionarni teror, slovenski razkol, protirevolucionarno gibanje, begunska taborišča na avstrijskem Koroškem, slovenska politična emigracija v Argentini, ohranjanje slovenske identitete

Dostopnost