Zapis o novi dvorazredni šoli v Jaršah v kroniki Župnije Mengeš (leto 1906). Ob robu je še zapis: “Šola je stala ca. 32.000 K.”

Splošno šolsko obveznost na Slovenskem je vpeljal avstrijski osnovnošolski zakon, sprejet 14. maja 1869. Predpisoval je osemletno šolsko obveznost za vse otroke od šestega do štirinajstega leta starosti. Zaradi gospodarske zaostalosti vzhodnih in južnih dežel monarhije je zakon dopuščal, da smejo te dežele izjemoma skrajšati šolsko obveznost na minimalno šest let, kar se je uveljavilo tudi na Kranjskem. Ljudska šola je morala biti ustanovljena povsod, kjer je bilo vsaj 40 otrok, ki bi imeli največ štiri kilometre do šole. Otroci z območja Jarš in Rodice so tako morali obiskovali ljudsko šolo v Mengšu, kjer se je javno šolstvo začelo že daljnega leta 1796.

1904

Število otrok v mengeški šoli je v začetku 20. stoletja močno naraslo, zato je bilo šolo potrebno razširiti. Za zidavo prizidka k obstoječemu šolskemu poslopju so bile zadolžene vse občine, vezane na to šolo, med njimi tudi Občina Jarše. »Ker so otroci iz občine Jarše pozimi zaradi hudega mraza, ki vlada na Mengeškem polju, a spomladi zaradi vode, ki ob kopnenju snega preplavlja cesto, zelo težko obiskovali šolo v Mengšu, je občina Jarše sklenila, da si sezida lastno šolsko poslopje,« je leta 1928 zapisal takratni šolski upravitelj Ernest Šušteršič.

Občina Jarše je že leta 1904 na Okrajni šolski svet v Kamniku vložila prošnjo za ustanovitev lastne samostojne šole v Jaršah. Ta prošnji ni ugodil z obrazložitvijo, da so Jarše manj kot štiri kilometre oddaljene od Mengša. Prošnjo za ustanovitev nove šole so potem poslali na Deželni šolski svet, ki je prošnjo prav tako zavrnil. Občina Jarše se je nato pritožila na Ministrstvo za bogočastje in nauk, ki pa je pritožbi ugodilo in odredilo, da se Občini Jarše dovoli lastna šola.

1905

Deželni šolski svet je z odlokom štev. 1796 z dne 17. aprila 1905 odobril novo mešano ljudsko osnovno šolo v Jaršah. Posebne zasluge za ustanovitev šole ima takratni jarški župan Valentin Tič, Trnavc z Rodice, ki je vztrajal in ponovno zahteval ustanovitev šole ter si zelo prizadeval, da je bila prošnja slednjič vendarle ugodno rešena.

Zemljišče za šolsko poslopje in prostor za šolski vrt je Občini Jarše za 1100 kron prodal Alfonz baron Wurzbach, graščak v Grobljah. Ohranjen je prepis kupne pogodbe z dne 12. julija 1905, v katerem je navedeno, da je Krajni šolski svet Občine Jarše za ljudsko šolo v Jaršah od g. Alfonza barona Wurzbacha kupil parcele štev. 575, 576 in 577, travnike in njivo. Krajni šolski svet Občine Jarše so tedaj sestavljali Valentin Tič, župan, člani Franc Šmon, Leopold Slabič in Franc Pirnat ter predsednik Matija Slabič. Načrte za šolo je izdelal vladni inženir, zato je bila šolska stavba podobna drugim ljudskim šolam iz tistega časa.

1906

Leta 1906 si je Občina Jarše pri tedanjem veleindustrialcu Petru Majdiču, lastniku valjčnega mlina v Jaršah, izposodila vsoto 30.000 kron za zidavo novega šolskega poslopja v Jaršah. Zidarska dela je prevzel zidarski mojster Gregorc iz Mengša. Šolska stavba je bila dograjena septembra 1906. Ker pa revna Občina Jarše ni mogla odplačevati dolga, so odšli člani občinskega odbora z županom Valentinom Tičem, nadučiteljem Tomom Petrovcem in učiteljico Angelo Janša prosit Petra Majdiča, da bi dolg znižal ali pa, da bi počakal na izplačevanje, ker šola še ni imela inventarja. Tedaj je Peter Majdič Občini Jarše ves dolg odpisal in tako postal ustanovitelj šole. Hvaležna občina je dobrotniku Petru Majdiču vzidala spominsko ploščo v veži novega šolskega poslopja.

Cesarjevo kraljevi deželni šolski svet v Ljubljani je sklenil, da bo šola v Jaršah dvorazrednica, ki bo poučevala v slovenskem jeziku. Z dekretom deželnega sveta je bil za nadučitelja nove šole določen Tomo Petrovec, dotedanji nadučitelj v Polhovem Gradcu, za učiteljico pa Angela Janša, do tedaj šolska voditeljica v Iški vasi.

14. julija 1906 so učitelji prvič pospremili učence na ogled nove šole. 9. septembra 1906 je novo šolsko stavbo blagoslovil mengeški nadžupnik Franc Kušar. S kombiniranim poukom so pričeli prvič 8. oktobra 1906 v dveh razredih. V dvorazrednih ljudskih šolah je vsak razred imel po dva oddelka in sicer 1. razred: prvi oddelek 1. šolsko leto in drugi oddelek za 2. in 3. šolsko leto ter 2. razred: prvi oddelek za 4. šolsko leto in drugi oddelek za 5. in 6. šolsko leto. Ponavljalna šola za 7. in 8. leto šolanja je bila ob četrtkih, ko so imeli ostali učenci prost dan. V šolskem letu 1906/1907 je bilo v šoli 124 otrok, 56 dečkov in 68 deklic.

1914–1918 (prva svetovna vojna)

V času prve svetovne vojne je v jarški šoli večinoma potekal pouk, saj je bil nadučitelj Tomo Petrovec ob začetku vojne star 55 let in zato ni bil mobiliziran v vojsko. Za nekaj časa so se v prvi razred naselili nemški vojaki (npr. septembra 1917), pouk pa je bil skrčen.

Ker so bili vsi moški v starosti do 52 let mobilizirani v vojsko, so morali starejši otroci delati doma na kmetiji. Jeseni so zato začenjali s poukom kasneje, večinoma šele novembra. Kmečko delo je bil tudi opravičen razlog za izostanek od pouka. Zaradi spomladanskega dela na polju se je šola skrčila. Drugi razred je imel spomladi pouk samo trikrat na teden, kljub temu pa je bilo včasih pri pouku le 6 do 8 otrok (npr. leta 1915).

Zaradi pomanjkanja kurjave pozimi občasno ni bilo pouka. Mengeška župnijska kronika omenja, da je bil v jarški šoli zaradi pomanjkanja drv pouk prekinjen novembra in decembra 1917.

Učitelji so bili v času prve svetovne vojne imenovani za komisarje za popis polj. Ti popisi so državi služili za določitev obvezne oddaje pridelkov. To delo so tedaj opravljali: mengeški nadučitelj Vohinc, učitelj Sirc, trzinski nadučitelj Blejc in jarški nadučitelj Petrovec. Učencem je zato včasih odpadel pouk ali pa so jih morali nadomestiti ostali učitelji, v jarški šoli učiteljica Angela Janša. 

Oktobra 1918 je tudi v mengeški župniji izbruhnila epidemija španske gripe, za katero je samo v tem mesecu umrlo 26 ljudi (kar je več, kot jih je umrlo v vseh devetih mesecih tega leta). Zaradi epidemije španske gripe v jarški šoli ni bilo pouka v oktobru in novembru 1918.

Literatura in viri:

  • Vilma Vrtačnik Merčun, Jarška šola od ustanovitve do konca druge svetovne vojne, Šola ob bregu Mlinščice, zbornik ob 100-letnici javnega šolstva v Jaršah, 1906-2006, Rodica, OŠ, 2006.
  • Nika Kobetič, Brina Majhenič, Obdobje prve svetovne vojne v kroniki Župnije Mengeš, raziskovalna naloga s področja zgodovine, Domžale, OŠ Rodica, 2016.
  • Aleš Gabrič, Šolski sistemi na Slovenskem v 20. stoletju, Šolska kronika 10, Zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje XXXIV, 2, 2001.

logotip zeleni POM

 

 

(Skupno 33 obiskov, današnjih obiskov 1)
Dostopnost