- Avtorja: Klemen Justin in Liza Oberwalder Zupanc, 9. razred
- Mentorici: Vilma Vrtačnik Merčun in Jelka Potočnik
POVZETEK: V raziskovalni nalogi se posvečava zgodovini slamnikarske tovarne bratov Oberwalder iz Domžal, ki je obratovala v obdobju od 1882 do 1932. V roke nama je prišla velika knjiga o vzorcih kit iz okoli leta 1910, ki so jo uporabljali v Oberwalderjevi tovarni. Cilj najinega raziskovanja je bil, da bi vzorce kit iz te knjige kar najbolje analizirala in razvrstila v ustrezne skupine po poreklu, vzorcih, širini kit in materialu. Preden sva se lotila natančne analize vzorcev, sva se srečala z več poznavalci zgodovine slamnikarstva pri nas, s posredovanjem gospe Katarine Rus Krušej, kustosinje v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, pa sva uspela priobiti tudi strokovno mnenje gospe Monique Millard-Helfer, predsednice Švicarske fundacije za raziskovanje slamnikarske dediščine (Swiss Straw Foundation). Knjiga vzorcev kit je dragocena kulturna dediščina, saj vsebuje 742 vzorcev kit čudovitih vzorcev, ki jih danes ne znamo več plesti. Največ vzorcev je japonskih (36 %) in italijanskih (16 %), 7 % je kranjskih kit, 4 % švicarskih in 3 % kitajskih. Za dobro tretjino vzorcev kit poreklo ni navedeno. Vzorce sva razdelila v več skupin po širini in materialu. Ugotovila sva, da je polovica srednje širokih kit (od 0,8 do 1,7 cm). Ožjih kit je 37 %, širših od 1,8 cm pa 12 %. Najožja kita je široka 2 mm, najširša pa 5 cm. Po materialu sva vzorce razdelila v štiri skupine: slamnate kite z vzorci (teh je 52 %), v barvne slamnate kite (26 %) ter v kombinirane kite slame z drugimi materiali (11 %) in v vzorce iz drugih materialov (11 %). Največ časa nama je vzelo razvrščanje posameznih kit, ki sva jih fotografirala, vzorce na fotografijah pa razrezala in razvrstila v ustrezne skupine. V prilogi raziskovalne naloge so prikazani vsi vzorci, razvrščeni v posamezne skupine. Vzorce sva opisala, vendar sva pri tem naletela na težave, saj je bilo na fotografijah težko prepoznati različne materiale. Na splošno ugotavljava, da je večina vzorcev iz pšenične slame, uporabljeni pa so tudi drugi materiali, kot je bast ali oblanci, ličkanje, vrvice, konjska žima, svila in drugi. Vzorci so izdelani na različne načine. Opazovala sva predvsem vzorce, ki so narejeni z izpuščanjem vpletanja ter vzorce v obliki ribje kosti in rižka. Večina vzorcev je pletena poševno, nekaj pa je pravokotnih. Z barvami so nekoč znali ustvariti čudovite vzorce, ki jih lahko občudujemo v tej knjigi. Večina slamnatih kit je naravne barve, nekaj pa je tudi beljenih. Pri barvastih kitah so najpogosteje uporabljali temno modro, črno in temno rdečo barvo. Za pletenje slamnatih kit strojev niso izumili, zato so vse pletene ročno. Nekaj vzorcev je pletenih v tri trakove (predvsem bast) ali štiri slamice (sak kite), večina pa je pletenih iz pet in več slamic. V knjigi so tudi vzorci, pri katerih so slamice razvrščene in povezane na drugačne načine, ponekod so tudi prešite s šivi, ki pa so bili verjetno narejeni strojno.
Raziskovalna naloga je v celoti dostopna na spletnih straneh Knjižnice Domžale.
