V okviru mednarodnega projekta Young reporters for environment smo učenci astronomije (Jaka Šuštar, Ažbe Jagodič, Val Begić) in šolskega novinarstva (Brina Umek, Manca Seničar, Eva Kos) sodelovali z vrstniki iz turške šole İzmir Private Çakabey Middle School na skupno temo svetlobnega onesnaženja. Pri tem so nas ves čas spodbujali tako naši kot njihovi mentorji. Martin Mah in Jana Stančič sta nas usmerjala in nam dodeljevala vedno nove naloge. Na začetku smo se drug drugemu predstavili in prikazali, kaj vse smo že izkusili na naši šoli. Čeprav smo mislili, da dobro obvladamo angleščino, smo spoznali, da ni tako enostavno, sploh ko gre za strokovno temo. Kljub vsemu je bila to za vse nova, zanimiva in pestra izkušnja. Spoznali smo, da so naši turški vrstniki izredno komunikativni, prijazni in željni spoznati Slovenijo.
Po večmesečnem sodelovanju in komuniciranju v angleškem jeziku preko ZOOM-a in WhatsApp-a je nastal zanimiv članek, ki vam ga v nadaljevanju predstavljamo v slovenščini in v angleščini.
Pazi, svetloba!
Ste se že kdaj zazrli v nočno nebo, da bi si ogledali ples zvezd kot na Van Goghovi sliki, pa jih niste videli? Ste hkrati občudovali vse bolj osvetljene ceste, ulice, zgradbe, panoje, stadione? Čeprav je svetloba vir energije, brez katerega si življenja ne moremo predstavljati, se le redki zavedajo negativnega vpliva prekomernega napačnega osvetljevanja.
Količina umetne svetlobe v mestih je po vsem svetu na izredno visoki ravni, kar vodi v manjšo vidnost zvezd na nočnem nebu in v tem primeru govorimo o svetlobnem onesnaženju. Enostavneje povedano je svetlobno onesnaženje »svetenje tja, kjer svetlobe ne potrebujemo« (Zwitter, 2006).
Danes gledamo na prekomerno svetlobo kot na povzročitelja onesnaževanja, ki uničuje tudi fotoperiodizem rastlin in živali, ki so bile prilagojene mestnemu okolju. V razvitih državah je onesnaženost dosegla tako visoko raven, da bi lahko ogrozila astronomska opazovanja na observatorijih in vse »prebivalce« mest, zato številne države poskušajo sprejeti oz. so sprejele pravne ukrepe za zmanjšanje svetlobnega onesnaženja.
V začetku 21. stoletja smo se začeli soočati z nekaterimi težavami, ki jih svetlobno onesnaženje povzroča biotski raznovrstnosti, in sicer z:
- uporabo močnih in barvnih luči,
- odboji svetlobe pri zunanjem osvetljevanju domov, kulturnih objektov itd.,
- osvetljevanjem športnih, kulturnih in drugih prireditev,
- osvetljevanjem parkov, cest in ulic ter
- osvetljevanjem vse večjih območij zaradi rasti števila prebivalstva.
Svetlobno onesnaženje negativno vpliva tudi na zdravje ljudi. V raziskavi so znanstveniki pri ljudeh, ki živijo v okolju z intenzivnim svetlobnim onesnaževanjem, zaznali pogostejše glavobole, tesnobo in povišan krvni tlak. Kakovosten spanec je izrednega pomena predvsem za starejše ljudi, a ta je možen le v popolni temi. Ponoči se v človeškem telesu tvori hormon melatonin, ki pomembno vpliva na naše zdravje. Tega dejstva se vse bolj zavedajo tudi v industriji zabavne elektronike, saj imajo elektronske naprave že programske filtre modre svetlobe, aplikacije pa temni način delovanja. Pomanjkanje melatonina pa se kaže tudi z nespečnostjo, ki pa je eden izmed pogostih vzrokov za sladkorno bolezen, debelost in depresijo.
Številne žuželke, ptice, netopirji itd. se podnevi in ponoči orientirajo po nebesnih telesih (Sonce, Luna, zvezde), viri umetne svetlobe pa jih zmedejo pri njihovih selitvah, pri njihovem prehranjevanju in pri njihovem razmnoževanju. Na primer: žuželke se aktivno zbirajo oz. krožijo okoli svetlobnih virov, dokler ne poginejo od izčrpanosti. Glavata kareta (želva) zamenjuje umetno svetlobo za mesečino. Plava proti svetlobi in se tako umakne od morja.
Večina rastlin potrebuje svetlobo za rast. Zelene rastline pa potrebujejo svetlobo tudi za proces fotosinteze. Svetloba vpliva na delovanje rastlin, na njihovo rast, cvetenje, razmnoževanje in mirovanje. O vplivu svetlobnega onesnaževanja na rastline je že znanih nekaj posledic. Pozimi listavcem odpadejo listi. Listi, ki so izpostavljeni prekomerni umetni svetlobi, pa ne odpadejo, saj se v njih stalno vrši fotosinteza. To povzroči, da lahko pozimi rastlina zmrzne.
Slovenija ima največjo svetlobno onesnaženost v večjih mestih, kot so Ljubljana z okolico (kamor sodijo tudi Domžale), Koper, Nova Gorica, Maribor, Kranj, Celje, Velenje, Ptuj in Murska Sobota.
Fotografiji prikazujeta primerjavo južnega dela nočnega neba z ozvezdjem Orion, in sicer iz okolice Domžal, kjer je svetlobna onesnaženost velika, ter z Janč, kjer je svetlobna onesnaženost občutno manjša.
Dejstvo je, da je negativnih vplivov svetlobnega onesnaženja na naše življenje in naravo zelo veliko, a postavlja se vprašanje, kako lahko to preprečimo oziroma omilimo? V nadaljevanju sledi nekaj rešitev strokovnjaka s tega področja. Kot eno od mnogih rešitev je Oğuzhan Köse, astronom, predlagal: »Posamezniki bi lahko zmanjšali nepotrebno razsvetljavo na svojih balkonih ali jo opremili s senzorji gibanja. Uporabimo luči, ki imajo izrazit rumen in rdeč spekter svetlobe in ne svetijo v UV spektru ter so neprepustne za zrak. To preprečuje, da bi se žuželke ujele vanje. Še več, svetlobno onesnaževanje je mogoče zmanjšati z uporabo ekoloških svetilk.«
Čeprav poznamo rešitve, ki bi pripomogle k zmanjšanju svetlobne onesnaženosti, to ni dovolj, saj si moramo prizadevati tako za učinkovit nadzor svetlobnega onesnaženja kot tudi za spoštovanje ukrepov, ki jih predpisujejo strokovnjaki s tega področja. Skupaj lahko osveščamo, rešujemo sebe, živali, rastline le, če dosledno skrbimo za svojo okolico.
Ekipa učencev in mentorjev z OŠ Rodica in İzmir Private Çakabey Middle School
Poveza do angleške verzije članka: Light pollution its the final countdown
