COMENIUS – ŠOLSKA PARTNERSTVA

Pri dvoletnem mednarodnem projektu Comenius večstranskih šolskih partnerstev (2012 – 2014),  z naslovom »Pomisli, preden klikneš« (Think Before You Click), so sodelovale tri šole: naša šola kot vodilna koordinatorica projekta, osnovna šola Ceip Son Canals iz Palme de Mallorce (Španija) ter javna osnovna šola 75. Yil Ilkogretim Okulu iz mesta Burdur na jugu Turčije. V projektu so sodelovali učitelji, učenci in vodstvo šol.

Projekt je bil namenjen izboljšanju ozaveščanja otrok (in odraslih) o varni in odgovorni rabi interneta. Promocija in zagotavljanje varne uporabe interneta je bila realizirana z različnimi aktivnostmi, primerjalnimi analizami med državami, uporabo delovnih listov in didaktičnih iger, vprašalnikov, delavnic, debat in predavanj. Nastal je e-priročnik o varni uporabi interneta v šolskem prostoru, ki so ga uporabljale sodelujoče šole.

Pomembna so bila tudi projektna srečanja v vseh sodelujočih državah, kjer so učenci, ki so bivali pri gostujočih družinah, in učitelji spoznali delo v tujih šolskih okoljih ter kulturne značilnosti sodelujočih mest in držav. Hkrati je bila to priložnost za osebni razvoj in širitev obzorij.

Udeleženci projektnega srečanja na obisku Postojnske jame, marca 2013.

Besedilo: Marko Drobne

ERASMUS+ PROJEKT KA1: POGLED ČEZ MEJE MIGRACIJ

Cilj našega dvoletnega projekta Pogled čez meje migracij med letoma 2017 in 2019 je bilo izboljšanje strategij, metod dela in oblik sodelovanja pri delu z učenci priseljenci iz drugih jezikovnih območij. Poseben poudarek je bil tudi na strategiji dela z učenci begunci. Nove metode dela smo pridobili v okviru dveh strukturiranih izobraževanj v tujini, ki so se jih udeležili naši strokovni delavci, člani ožjega tima projekta, in sicer v Granadi v Španiji in v Pireju (v bližini Aten) v Grčiji.

Ustvarili smo eTwinning projekt z naslovom Let us all combine, katerega namen je bil v izmenjavi gradiv in izkušenj z učitelji drugih evropskih šol pri delu z učenci priseljenci. Z novimi vsebinami in metodami dela smo želeli še utrditi in dopolniti vsebine, ki pripomorejo k nadaljnjemu učenju o vrednotah medkulturnega sobivanja v šolskem in širšem okolju. Obogatili smo medkulturne vsebine na šoli – ustvarili smo kotiček z gradivi, priredili šolsko publikacijo za otroke priseljence ter pripravili vzorčne ure z medkulturnimi vsebinami. Pri tem so sodelovali tako učenci kot učitelji.

Navezali  smo stike z institucijami v lokalni skupnosti (občina, TIC Domžale), ki so nam ponudile pomoč in sodelovanje pri analizi stanja pri delu z učenci priseljenci in njihovimi družinami ter pri pripravi brošure.

V okviru projekta je tako nastal trajen izdelek: zloženka s pomembnimi informacijami in zemljevidom lokacij ustanov, ki lahko pomaga družinam ob prihodu v občino. Nastala je tudi spletna različica zemljevida. Zloženko smo prevedli oz. objavili v slovenskem zapisu in v prevodu v jezike držav, iz katerih se pojavlja večje število priseljenih v občini. Ponudili smo jo šolam v Občini Domžale in sodelujočim lokalnim ustanovam.

Učenci OŠ Rodica so spoznali in izdelovali domove različnih kultur. Medkulturna delavnica na šoli v okviru projekta K1, novembra 2018.
Ogled šole v Granadi v Španiji v okviru izobraževanja, novembra 2017.

Besedilo: Marko Drobne

Več na tej povezavi.

ERASMUS+ PROJEKT KA2: STOPINJE EVROPE

V obdobju 2015–2017 smo bili vkjučeni v projekt Stopinje Evrope (Footprints of Europe). V okviru projekta smo sodelovali s partnerji – šolami s Finske (Keuruu), Nemčije (Jena), Poljske (Lodz), Španije (Palma de Mallorca) in Italije (Giulianova). Teme našega projektnega dela so bile: odkrivanje kulture, tradicije, običajev in izročil sodelujočih držav, temeljno naravoslovno raziskovanje in učenje trajnostne skrbi za okolje ter vključevanje učencev, ki potrebujejo dodatno oz. posebno skrb.

V projektno sodelovanje je bilo vpletenih veliko oddelkov šole, posamezni učenci, strokovni, tehnični in zunanji sodelavci. Pomembna in dragocena izkušnja so bila mednarodna srečanja, na katerih je z naše šole sodelovalo 27 otrok in 17 sodelavcev.

Temeljni namen našega mednarodnega projektnega sodelovanja je bilo skupno učenje mladih za vrednote, ki jim je in bi jim morala ostati z načeli zavezana Evropska skupnost: pravičnosti, varovanja temeljnih človekovih pravic, svoboščin, solidarnosti in enakopravnosti ter varovanja človekovega dostojanstva. V duhu teh vrednot smo dolžni delovati brez časovne omejitve.

Ravnateljica Milena Vidovič ob gostovanju projektnih gostov na naši šoli, osrednja slovesnost – koncert Stopinje pomladi 2, 22. marca 2017.
Na prireditvi Stopinje pomladi 2 so se predstavili gostje iz vseh držav, na sliki španski učenci, šolska avla, 22. marca 2017.
Učenci in učitelji, gostje s Finske, Poljske, Nemčije, Italije in Španije na obisku pri nas, pred jarško šolo, marca 2017.

Besedilo: Ema Cerar

NASLOVNA SLIKA: Na obisku v mestu Jena v Nemčiji, ogled muzeja Porzellan Welten, junija 2017.

Več na tej povezavi.

eTWINNING PROJEKT CELEBRATING EUROPEAN ANTHEMS

Projekt Celebrating European Anthems (2016/2017), ki je potekal pred in ob Evropskem dnevu jezikov leta 2017, je bil namenjen spoznavanju evropskih himn.

Sodelovali so učenci 5. b naše šole in učenci osnovnih šol iz Ukrajine, Romunije, Litve, Srbije, Hrvaške, Moldavije in Poljske. Učenci so posneli himno v maternem jeziku in jo objavili na portalu projekta eTwinning.  

Ob Evropskem dnevu jezikov pa so poslušali in spoznali druge himne ob posnetkih nastopov učencev ter s tem spoznavali skupne povezovalne elemente besedil in kultur v Evropi.

eTWINNING PROJEKT EN FRANÇAIS SUR eTWINNING

V eTwinning projektu En français sur eTwinning (2017/2018) je sodelovalo 17 držav. V projektu so sodelovali naši učenci pri izbirnem predmetu francoščina. Namen projekta je bilo spoznavanje značilnost držav, njihovih kultur in običajev. Učenci so izdelali različne predstavitve, ki so bile objavljene na portalu eTwinning projekta. Hkrati smo si izmenjali gradiva, ki smo jih izdelali pri pouku francoščine o različnih temah (s slikami izdelkov in nalogami za vajo besedišča), in obogatili didaktična gradiva pri pouku.

Besedilo: Marko Drobne

BRANJE NE POZNA MEJA: MEDNARODNI BRALNI PROJEKT

Šolske knjižnice igrajo pomembno vlogo pri opismenjevanju učencev. Šolski knjižničar teh ciljev ne more doseči sam, zato sodeluje z učitelji. Knjižničarka in učiteljica v petem razredu sodelujeva pri motiviranju učencev za branje leposlovja na različne načine. Predstavljava mednarodni projekt Branje ne pozna meja, kjer poleg osnovnih ciljev – motivacije za branje kvalitetne mladinske literature, glasnega branja, utrjevanje branja, skupinskega branja, neformalnega druženja, poustvarjanja po literarni predlogi, vživljanju v junake knjige, poslušanju drug drugega, spodbujanju medsebojne spoštljive komunikacije in deljenju različnih mnenj, razbijanje predsodkov in stereotipov – nadgrajujemo s srečanjem z vrstniki s Hrvaške, deljenjem mnenj o prebranih knjigah, skupnem druženju in igrah, medsebojnih srečanjih, spoštovanjem in sprejemanjem drugih kultur. Dejavnosti so tesno povezane z osrednjo rdečo nitjo – branjem kvalitetne mladinske knjige v timskem delu knjižničarke in učiteljice.

»Mnoge analize so pokazale, da so bralne navade med šolskimi učenci slabe. V osnovni šoli v nižjih razredih učitelji in knjižničarji veliko pozornost namenjajo branju in poslušanju prebranega. Da bi učencem približali lepoto pisane besede in izboljšali njihove bralne kompetence, sodelujejo v raznih projektih za promocijo in spodbujanje branja. Eden takih projektov se je začel leta 2013 med OŠ Budaševo – Topolovac – Gušće in OŠ bratov Polančičev Maribor. Danes je v projektu skoraj 100 šol, cilj projekta pa je promocija branja in razvoj različnih vrst pismenosti. Glasno se berejo prevedena dela avtorjev obeh držav, v skladu z odlokom Evropske organizacije za promocijo branja EU READ (ki je leto 2013 razglasila za leto glasnega branja), s čimer se doseže razvoj bralnih navad in veščin.« (http://citanjenepoznajegranice.weebly.com/).

Cilji projekta so:

  • promocija in spodbujanje glasnega branja,
  • promocija šolske knjižnice,
  • razvijanje zavesti o pomembnosti branja na glas,
  • razvoj bralnih sposobnosti in veščin,
  • razvoj vseh vrst pismenosti,
  • promocija hrvaške in slovenske književnosti, jezika, zgodovine in kulture,
  • uporaba novih medijev skozi interpretacijo književnega dela,
  • bogatenje jezika in razvoj kritičnega mišljenja,
  • kreativna in sodelovalna uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije,
  • obvladovanje metod raziskovalnega dela,
  • učenje veščin in sposobnosti javnega nastopanja,
  • promocija evropske identitete.

Sam projekt nima posebnih finančnih sredstev, namenjenih izvedbi, predstavitvi in mobilnostim. Sredstva zagotavljajo šola in mentorici. Projekt je prinesel dobro sodelovanje med našo šolo in šolo Eugena Kvaternika iz Velike Gorice, kar nam je vsako leto znova dajalo zagon in željo po vnovičnem sodelovanju.

Bookart, OŠ Velika Gorica.

2016/2017

To je bilo začetno leto sodelovanja v projektu. Z oddelkom 5. b razreda (z desetimi učenci in učiteljico Drago Jeretina Anžin ter knjižničarko Sabino Burkeljca) smo prebirali knjigo hrvaškega avtorja Božidarja Prosenjaka Sejalec sreče, devet učencev 4. b razreda z mentoricama na OŠ Eugena Kvaternika z Velike Gorice na Hrvaškem pa so prebirali knjigo slovenskega avtorja Josipa Vandota – Kekec nad samotnim breznom (Kekec nad samotnim ponorom). Po branju in ob pogovorih so nastali stripi, plakati, dramatizacije … V okviru projekta smo izvedli dve mobilnosti v maju 2017, kjer smo se spoznali, družili, izmenjali naše izkušnje ter izvedli kvaliteten zaključni program.

Učenci naše šole, ki so v šolskem letu 2016/2017 sodelovali v projektu.
Knjigi, ki smo ju prebirali na obeh straneh meje, v ozadju ročno izdelana knjiga Kekec nad samotnim breznom učencev OŠ Eugena Kvaternika iz Velike Gorice.
Hrvaški učenci med policami naše založene knjižnice, 2017.

2017/2018

Brali smo knjigo hrvaške avtorice Ivane Brlić Mažuranić Dogodivščine vajenca Hlapiča. Na Hrvaškem pa so brali pesniško zbirko Ciciban slovenskega avtorja Otona Župančiča. Ob branju smo tematiko knjige povezali z literarnimi, gledališkimi in likovnimi dejavnostmi, pogovori ter ogledom filma. V okviru projekta smo izvedli tudi dve mobilnosti v maju 2018. Prva je bila na naši šoli; v sklopu te mobilnosti smo si ogledali znamenitosti Ljubljane, v avli pa smo imeli zaključno srečanje s kulturnim programom. Druga mobilnost je bila na Hrvaškem – ogledali smo si staro mestno jedro Zagreba in se srečali na njihovi šoli v Veliki Gorici.

Skupno srečanje v Sloveniji na Ljubljanskem gradu, Ljubljana, maja 2018.
Srečanje v Veliki Gorici z učiteljico in z znano in nagrajeno hrvaško mladinsko pisateljico Jasminko Tihi – Stepanić.
Za naše goste vedno pripravimo kulturni program, prav tako oni za nas, 2018.

2018/2019

Tretje leto projekta. Brali smo knjigo hrvaškega avtorja Grigorja Viteza O Zajcu, ki se je rad smejal. Na Hrvaškem pa so brali zbirko zgodb Za lahko noč  Ele Peroci. Ob branju smo tematiko knjige povezali z dejavnostmi, kot so: plakati, ilustracije, pogovori, dramatizacija ter druge dejavnosti. V okviru projekta smo izvedli dve mobilnosti v maju 2019. Prva je bila na naši šoli; v sklopu te mobilnosti smo si ogledali znamenitosti Kamnika in Muzej Zaprice, v knjižnici pa smo imeli zaključno srečanje s kulturnim programom. Druga mobilnost je bila na Hrvaškem – ogledali smo si cvetlični sejem ter Šolski muzej v Zagrebu in se srečali na njihovi šoli, kjer je bil zaključek letnega sodelovanja.

Obisk Muzeja Zaprice v Kamniku, maja 2019.
Šolski muzej v Zagrebu in delavnica »stare šole«, 2019.
Učenke OŠ Rodica »repajo« na pesem Grigorja Viteza »Zajec«, 2019.
Napis pred vhodom v novo šolsko knjižnico v Veliki Gorici: »Branje je sanjanje z odprtimi očmi«, 2019.

V avgustu 2019 sva se z referatom z naslovom Knjige? Seveda! udeležili mednarodne konference o pismenosti v Köbenhavnu na Danskem, kjer sva predstavili najino sodelovanje pri dejavnostih branja, še posebej pri projektu Branje ne pozna meja.

Skupno srečanje na naši šoli, maja 2019.
Mednarodna konferenca o pismenosti na Danskem, avgusta 2019.

2019/2020

V četrtem letu sodelovanja smo ponovno brali knjigo hrvaškega avtorja Božidarja Prosenjaka Sejalec sreče in druga priložnostna krajša besedila. Na Hrvaškem pa so brali znamenito Muco Copatarico Ele Peroci. Ob in po branju smo tematiko knjige povezali z različnimi po- in ustvarjalnimi dejavnostmi. Skupaj smo izdelali e-knjigo (dostopna na šolski spletni strani) Muca Copatarica v treh jezikih: hrvaškem, slovenskem in angleškem: https://www.storyjumper.com/book/read/80038115/5e84f2c7b59f0

E-knjiga v treh jezikih (“MACA PAPUČARICAprema priči Ele Peroci” – Free stories online. Create books for kids | StoryJumper«)
Slika 22: E-knjiga Muca copatarica v treh jezikih, ilustracije so narisali učenci OŠ Velika Gorica.

V tem letu mobilnosti zaradi varnostnih razmer in epidemije covida-19 nismo izvedli, nadejali smo se, da bo to v naslednjem šolskem letu, a so se naše šole že v jeseni zaprle in se je pouk izvajal le na daljavo, zato v šolskem letu 2020/2021 projekt ni potekal, smo pa bili s šolo na Hrvaškem v času epidemije v stiku, saj nas je skrbelo, kako živijo v teh zahtevnih časih.

2021/2022

Letos se v naši šolski knjižnici spet srečujemo v živo. Prebiramo knjigo hrvaške pisateljice Koraljke Milun – Baton in Roki: kaj vse lahko pade na pamet dečku in psu. Knjiga je sveže prevedena iz hrvaškega originala (založba Sodobnost International, 2021). Upamo, da se letos v živo srečamo z bralci partnerske šole, česar se zelo veselimo, kajti stiki v živo so vsekakor trajnejši in bolj pristni – prav tako seveda branje, ki nas je in bo povezovalo še naprej.

Učenke pri projektu Branje ne pozna meja v šolskem letu 2021/2022.

Besedilo: Sabina Burkeljca, Draga Jeretina Anžin

(Skupno 136 obiskov, današnjih obiskov 1)
Dostopnost