Druge projekte bomo predstavili v treh delih:

  1. Projekti, ki so se zaključili do leta 2020: Opolnomočenje za izboljšanje bralne pismenosti (2011–2013), Gibanje mi je v pomoč (2012–2014), Socialni in kulturni kapital (2013–2014), Tandem enakovrednih razrednikov (2014 –2017), Spirit (2014–2019), Cajon (2018–2019), Simbioza (2011–2020).
  2. Dnevi evropske kulturne dediščine (2011⟶).
  3. Aktivni projekti: Radi pišemo z roko ( 2017⟶), Korak k sončku (2018⟶) in Evropski športni dan (2020⟶).

OPOLNOMOČENJE UČENCEV Z IZBOLJŠANJEM BRALNE PISMENOSTI

Od 1. septembra 2011 do 31. avgusta 2013 je bila naša šola vključena v projekt Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopov do znanja. V projektu je sodelovalo 42 šol. Skupaj smo najprej analizirali stanje šole na področju bralne pismenosti. Glede na analizo stanja si je vsaka šola zadala operativni načrt, v katerem smo individualno načrtovali izboljšave bralne pismenosti glede na potrebe posamezne šole. Glavni cilj naše šole je bilo izboljšanje bralne pismenosti vseh učencev od prvega do devetega razreda. Cilj smo implementirali na vseh področjih našega dela, učitelji so ga vnesli v cilje predmeta, ki ga poučujejo in ga glede na naravo predmeta ustrezno prilagodili. Urili smo bralno tehniko, bralno razumevanje, pisno izražanje, digitalno pismenost in varnost v spletnem okolju. Izvajali smo tudi dodatne dejavnosti, ki so bile v prvi vrsti namenjene izboljšanju motivacije za branje.

V okviru projekta smo se člani projektne skupine strokovno izobraževali na področju šolske kulture, motivacije za branje, bralnih učnih strategij, tehnik branja in pisanja, branja z razumevanjem, učnega jezika in učnega pogovora, nova znanja pa smo prenašali v šolsko prakso.

Projekt je bil zelo obsežen in s strani učiteljev, učencev in staršev dobro sprejet. Skupaj smo si prizadevali, da bi naši učenci postali boljši bralci. Nova znanja in spoznanja smo predstavljali kot primer lastne dobre prakse svojim kolegom v šoli in tudi na različnih strokovnih konferencah zunaj šole.

Bralna pismenost je zelo pomembna za otrokov napredek v šoli.

Besedilo: Kristina Zupančič

GIBANJE MI JE V POMOČ

V šolskih letih 2012/2013 in 2013/2014 je na naš šoli pod okriljem Zavoda Republike Slovenije za šolstvo potekal inovacijski projekt Gibanje mi je v pomoč. Cilj projekta je bil s pomočjo gibanja razvijati pozornost in koncentracijo učencev s posebnimi potrebami. Za sodelovanje smo se odločili, ker smo zaznali, da ima vse več učencev težave s pozornostjo in koncentracijo. Težave se v razredu kažejo na najrazličnejše načine, nekateri se v razredu enostavno »odklopijo« in so za učitelja praktično nemoteči, drugi pa so zelo moteči in pogosto motijo pouk z neustreznim vedenjem. Zato smo se odločili, da učence v okviru projekta opolnomočimo z ustreznem znanjem, spretnostmi, veščinami in tehnikami, ki jim bodo v pomoč pri vzdrževanju pozornosti in koncentracije.

V prvem delu projekta smo s pomočjo akcijskega raziskovanja največ časa namenili raziskovanju novih oblik in metod dela, ki so vsebovale gibanje in so pomagale učencem pri vzdrževanju pozornosti in koncentracije. Izbrali smo tudi manjšo skupino otrok, s katerimi smo izvajali gibalne aktivnosti enkrat na štirinajst dni v sklopu individualne in skupinske pomoči.

V drugem delu projekta smo izbrane gibalne dejavnosti implementirali v delo z učenci s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami v okviru dodatne strokovne pomoči. Evalvacija projekta nam je pokazala, da učencem z motnjo pozornosti in koncentracije gibalne dejavnosti zelo koristijo. Med temi so najkoristnejše dejavnosti: joga, čuječe gibanje in gibalne vaje z baloni.

Gibanje mi je v pomoč, igre z baloni, 2013.

DVIG SOCIALNEGA IN KULTURNEGA KAPITALA

Socialni kapital (SK) označuje količino in pomembnost socialnih stikov v okolju, v katerem živimo. Odnosi in mreže stikov temeljijo na zaupanju in vzajemnosti, na skupnih vrednotah in normah. Kulturni kapital (KK) pa se nanaša na posedovanje znanja, veščin, poznavanje norm in vrednot ter stopnjo motivacije posameznika. Polni naslov projekta se je glasil: Dvig socialnega in kulturnega kapitala (SKK) v lokalnih skupnostih za razvoj enakih možnosti in spodbujanje socialne vključenosti. Potekal je s sofinanciranjem Evropskega socialnega sklada (85 %) in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (15 %), v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013. Aktivnosti v projektu so potekale od 1. septembra 2013 do 30. novembra 2014. Namen projekta je bil preizkusiti oblike zaposlovanja strokovnih delavcev na način, ki bi prispeval k dvigu socialnega in kulturnega kapitala v lokalni skupnosti, šolah in vrtcih. V projektu je sodelovalo 136 slovenskih šol in vrtcev, ki so bili povezani v 34 mrež. Sodelovanje v projektu je vključevalo izobraževanje in 13 delovnih srečanj v Šoli za ravnatelje na Brdu pri Kranju, na katerih smo predstavljali akcijske načrte in izvedbo teh v posameznih mrežah šol. Naša šola je sodelovala v mreži štirih šol, ki jo je koordinirala učiteljica Sofija Baškarad s Srednje šole Domžale, kot partnerice pa so sodelovale še I. gimnazija v Celju (zanjo učiteljica Nina Trojner) in Osnovna šola Globoko (zanjo pedagoginja in svetovalna delavka Danijela Radjen). Zasnovale in izvedle smo obsežen mrežni projekt z naslovom V sodelovanju je moč, Prispevek nadarjenih in zainteresiranih učencev in dijakov k bogatenju družbenih odnosov in znanja.

Raziskovalna dejavnost

Nastale so tri odlične raziskovalne naloge: Poslovna korespondenca slamnikarja Karla Koširja v obdobju 1936–1943 (Maša Bahovec, Tajda Jeras, 2. E), Računi slamnikarske delavnice Karla Koširja iz obdobja 1934–1943 (Ajda Sokler, 3. E ) in Slamnikarstvo skozi oči delavcev, Pogovori z nekdanjimi slamnikarji (Neža Leben in Patricija Tome, 2. E). Vse tri raziskovalne naloge so danes dostopne v domoznanski zbirki Knjižnice Domžale. V njih so raziskovalke predstavile bogato arhivsko gradivo in številne pogovore z nekdanjimi domžalskimi slamnikarji. V raziskavi je posebna pozornost posvečena tovarni Univerzale, kjer so v Domžalah najdlje šivali slamnike, in slamnikarski delavnici Karla Koširja iz Stoba v Domžalah. Avtorice so svoje raziskave predstavile na 11. regijskem srečanju mladih raziskovalcev srednješolcev Zveze za tehnično kulturo Slovenije, ki je bilo 4. aprila 2014 na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra v Kamniku. Posebej uspešna je bila raziskovalna naloga Neže Leben in Patricije Tome o delovanju nekdanje slamnikarske tovarne Univerzale, ki se je uvrstila na državno srečanje mladih raziskovalcev, na katerem sta raziskovalki prejeli najvišje, zlato priznanje.

Raziskovalci z informatorko Elo Košir pred Koširjevo hišo in slamnikarsko delavnico, marca 2014.
Raziskovalki Neža Leben in Patricija Tome z zlatim priznanjem na državnem srečanju mladih raziskovalcev za raziskovalno nalogo o zgodovini slamnikarske tovarne Univerzale, Murska Sobota, maja 2014.

Vodenje po slamnikarski učni poti

Ko so se dijakinje spoznale z zgodovino slamnikarstva, smo si zastavili še dva cilja. Želeli smo, da bi se usposobile za vodenje po Slamnikarskem muzeju, ki je nastal dve leti pred tem (aprila 2012) in za vodenje po tematski učni poti Sprehod med domžalskimi slamnikarskimi tovarnami, ki je bila v nastajanju. Za vodenje po slamnikarski zbirki so se pripravljale pod mentorstvom Romana Kosa; 7. junija, v času Slamnikarskega sejma, pa so se prvič preizkusile v vodenju po muzeju.  

Snemanje dokumentarnega filma

Za vodenje po slamnikarski tematski učni poti (vodnik z naslovom Sprehod med tovarnami slamnikov v Domžalah je izšel naknadno, leta 2015), ki jo je zasnovala Saša Roškar z Zavoda za varstvo kulturne dediščine OE Kranj, so se usposabljale v začetku julija 2014, v avgustu pa smo vodenje posneli. Organizirali in posneli smo tudi pogovore z nekdanjimi delavci tovarne Univerzale ter pogovore z Elo Košir, hčerko slamnikarja Karla Koširja. Nastal je film z naslovom Slamnikarska dediščina kot kulturni kapital mladih (snemanje in postprodukcijo je opravil Vid Merčun), ki smo ga premierno predstavili na zaključnem srečanju udeležencev projekta Dvig SKK, 21. avgusta 2014, v Kongresnem centru na Brdu pri Kranju. Film Slamnikarska dediščina kot kulturni kapital mladih je dostopen na YouTubu in ga priporočamo za ogled.

Prizor iz fima Slamnikarska dediščina kot kulturni kapital mladih, z leve: Ajda Sokler, Patricija Tome in Neža Leben, avgusta 2014.

Izvedba Slamnikarskega dne

Višek sodelovanja s Srednjo šolo Domžale je bila organizacija in izvedba Slamnikarskega dne. Cilj načrtovane dejavnosti je bil druženje učencev OŠ Rodica in dijakov Srednje šole Domžale ob spoznavanju kulturne dediščine Domžal. Slamnikarski dan smo izvedli 13. oktobra 2014, udeležilo pa se ga je 20 dijakov Srednje šole Domžale (po dva ali več iz vsakega oddelka) in 20 učencev OŠ Rodica (Unesco predstavnikov oddelkov druge in tretje triade). Po tematski poti so jih vodile dijakinje Neža Leben, Patricija Tome, Tajda Jeras in Maša Bahovec, pri pripravi na vodenje pa je sodelovala tudi avtorica poti, Saša Roškar. Na učni poti so člani mešanih skupin reševali naloge na učnem listu in se skupaj fotografirali pred znamenitimi domžalskimi stavbami. 12 prostovoljcev (dijakov in učencev) je pod vodstvom Mateje Kozina v Slamnikarskem muzeju uprizorilo modno revijo nošenja slamnikov. Udeleženci so si ogledali tudi slamnikarsko zbirko in prikaz šivanja slamnikov (Joži Košak) ter se udeležili delavnice pletenja slamnatih kit.  

Dijaki Gimnazije Domžale in učenke naše šole na modni reviji slamnikov, ki smo jo izvedli v okviru Slamnikarskega dne v Slamnikarskem muzeju, oktobra 2014.

Dejavnosti so odlično uspele, posebej atraktivna za učence in dijake je bila modna revija, pa tudi pletenje kit in prikaz šivanja slamnikov. Po izvedbi Slamnikarskega dne smo izbrali fotografije učencev in dijakov ter pripravili razstavo.

Sodelovanje sodelujočih šol

V okviru tega projekta se je odvilo še več dogodkov, ki so povezovali v mreži sodelujoče šole. Naša šola je dijakom Srednje šole Domžale ponudila udeležbo na likovnem ekstemporu, ki smo ga izvedli 13. maja 2014. Dejavnosti se je udeležilo 30 dijakov in učencev. Z umetniškim ustvarjanjem, pod mentorstvom izkušene likovnice Mateje Kozina, so učenci in dijaki razvijali čut za estetiko, z druženjem pa so ustvarili novo mrežo poznanstev. Zaradi slabega vremena so si grobeljski drevored le ogledali in tam iskali navdih, ustvarjali pa so pod šolsko streho. Nastala so zanimiva dela v različnih likovnih tehnikah, ki so jih kasneje predstavili na spletni razstavi.

Srednja šola Domžale je naše učence povabila v njihov pogovorni klub v angleškem jeziku (Conversation club). Udeležilo se ga je deset učencev in dijakov, cilj druženja pa je bil spodbujanje nadarjenih in širjenje mreže poznanstev. Pripravili so tudi prikaz zanimivih kemijskih poskusov z naslovom Kemijska vez. Predstavitev, ki se je je udeležilo 30 učencev in dijakov, se je odvijala v kemijski učilnici naše šole.

Z Osnovno šolo Globoko pri Brežicah smo sodelovali na dveh srečanjih. Udeležili smo se njihovega 23. tradicionalnega glasbenega festivala, ki se je odvijal 28. novembra 2013 v njihovi telovadnici. Pred prireditvijo so nam strokovni delavci šole predstavili nastajanje in didaktično uporabnost njihove čutne poti, ki so jo izdelali na šolskem vrtu. Gostujoči učitelji in učenci smo jo lahko preizkusili.

Na koncertu so nastopili trije naši učenci s svojimi inštrumenti – Aleksander Simionov, Nika Dečman in Miha Judež, prireditve pa so se udeležile še tri naše učiteljice in ravnateljica. V nabito polni šolski telovadnici se je zbralo okoli 500 ljudi.

Učenci Osnovne šole Globoko so obisk vrnili s sodelovanjem na našem novoletnem koncertu, ki se je odvijal 19. decembra 2013. Ob tej priložnosti so si ogledali tudi Slamnikarski muzej v Domžalah in se v njem udeležili delavnice pletenja slamnatih kit.

Naši gostje, učenci OŠ Globoko, na novoletnem koncertu v avli OŠ Rodica, decembra 2013.

V okviru projekta Dvig SKK smo sodelovali s Slamnikarskim muzejem Domžale, za katerega smo na osnovi učnih načrtov za osnovne in srednje šole pripravili učna gradiva (učne liste za dijake, za učence različnih stopenj in za predšolske otroke), veliko dragocenega gradiva pa so prispevale tudi raziskovalne naloge, ki so jih izdelale dijakinje Gimnazije Domžale. Geslo našega sodelovanja – Povezujemo se, sodelujemo in se s tem bogatimo – se je uresničilo. 

Besedilo: Vilma Vrtačnik Merčun

Več na tej povezavi.

TANDEM ENAKOVREDNIH RAZREDNIKOV

Leta 2017 se je v Sloveniji končal več let trajajoč projekt »Inovacijski projekti«, ki ga ja organiziral Zavod za šolstvo (ZRSŠ). Nosilka je bila dr. Natalija Komljanec, ki je v ta namen razvila posebno metodiko: akcijsko raziskovanje. Ta dodelana raziskovalna struktura je bila tudi pomembnejša prednost našega sodelovanja z ZRSŠ. V sklopu projekta je lahko šola izvajala en inovacijski projekt letno. Na OŠ Rodica smo predelali različne zanimive teme – “Tandem enakovrednih razrednikov” je bil zadnji od teh. Projekt se je izvajal tri leta, v šolskih letih 2014/2015, 2015/2016 in 2016/2017.

“Tandem enakovrednih razrednikov” je didaktični koncept, pri katerem ima oddelek namesto enega dva enakovredna razrednika. Cilj takega načina dela je pokritje širšega področja vzgojnih vprašanj v oddelku.

Zaradi obilice dela pri vodenju oddelka se je v zadnjih letih oblikoval koncept sorazredništva. Gre za dodatnega učitelja, sorazrednika, ki podrejeno pomaga razredniku. Podrejeno pomeni, da je sorazrednik nekakšen pomočnik razredniku, ki je v tem primeru vodja tandema. Sorazrednik po navodilih razrednika prevzame nekatera dela, ki bi jih sicer opravil razrednik (pomaga pri vodenju oddelka in prevzame vlogo razrednika ob njegovi daljši odsotnosti). Nekatera dela, ki jih sorazrednik prevzame, so dogovorjena v posebnem dokumentu, druga dela pa so stvar osebnega dogovora med sorazrednikom in razrednikom.

Ta koncept se uporablja tako na osnovnih kot tudi srednjih šolah. Njegova oblika ni zakonsko predpisana, je samo dogovorjena organizacijska oblika znotraj nekaterih šol, zato ga vse šole ne uporabljajo.

V projektu “Tandem enakovrednih razrednikov” naju je zanimala nadgradnja koncepta sorazredništva; kako se obnese, če sta razrednik in sorazrednik enakovredna za vsa vprašanja, ki se tičejo oddelka. Še več, zanimalo naju je, kako se obnese moško-ženski koncept takšnega vodenja oddelka.

Projekt je bil obsežen, v treh letih se je – poleg priprav, analiz in izobraževanja – samo pouka nabralo za okoli 100 ur. To so bile večinoma tandemsko vodene ure.

Preizkusila sva več oblik tandemskega pouka, najbolj naju je seveda zanimala oblika, ko sta si učitelja enakovredna. Težila sva k temu, da se pogosto izmenjujeva pri razlagi. Teoretična izhodišča in ugotovitve so objavljene v reviji Didakta, 2018, str. 56-59.

Besedilo: Tamara Gorenc, Dušan Smolè

PROJEKT SPIRIT

V obdobju od leta 2014 do leta 2019 je bila šola Rodica vključena v projekt Spirit (Mladim se dogaja), ki je spodbujal ustvarjalnost, podjetnost in inovativnost med mladimi. Razpisala sta ga Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije (skrajšano SPIRIT SLOVENIJA) in Slovenski podjetniški sklad (krajše SPS). Za izvajanje aktivnosti je bila imenovana projektna skupina učiteljev, ki se je udeležila izobraževanja, nato pa so se lotili načrtovanja in izvajanja številnih aktivnosti.

Prvo leto projekta (2014/2015) je bilo namenjeno temu, da so se učenci od šestega do devetega razreda spoznavali s pojmom podjetništvo. Na šoli je bil organiziran krožek ustvarjalnosti, podjetnosti in inovativnosti, pri katerem so učenci spoznavali osnove podjetništva, od idej do načrtovanja in izvedbe podjetniškega projekta.

Naslednje šolsko leto (2015/2016) smo se lotili prenove šolskega igrišča. Skupaj z učenci smo okoliškim podjetjem napisali prošnje za donacije (za barve, rodovitno prst itd.). Sodelovanje smo vzpostavili s podjetjema Helios in Bauhaus, ki sta nam pomagala z donacijo barv za obnovo obstoječih betonskih in lesenih površin. Prenova šolskega igrišča se je zaradi nestanovitnega vremena zamaknila na naslednje šolsko leto (2016/2017). Takrat se je na šoli izvedel tudi likovni natečaj za poslikavo zunanjih cvetličnih korit. Izbrali smo enostaven, barvit in primeren vzorec, ki je še dodatno polepšal naše šolsko igrišče.

V jesenskem času šolskega leta 2016/2017 smo v oddelkih podaljšanega bivanja razpisali likovni in literarni natečaj z naslovom »Moje sanjsko šolsko igrišče«. Učenci so z likovnimi in pisnimi izdelki razvijali svojo fantazijo o tem, kakšno šolsko igrišče bi si želeli. Nastalo je veliko  uresničljivih in neuresničljivih idej. Najprej se nam je uresničila želja, da se na šolsko igrišče namesti več klopi, za kar je poskrbel naš takratni hišnik Martin Cerar.

V šolskem letu 2017/2018 so učenci, ki so bili vključeni v projekt Spirit, najprej zasnovali zgodbo o potepanju veverice po turističnih znamenitostih Domžal ter jo nato tudi sami ilustrirali. V nadaljevanju smo se povezali s Turistično informacijskim centrom (TIC) Občine Domžale in z njihovo pomočjo izdali otroški vodič Veverica raziskuje Domžale.

V šolskem letu 2018/2019 smo želeli nadaljevati zgodbo in sodelovanje s TIC Domžale, zato smo se lotili zasnove otroških razglednic, ki bodo Občini Domžale služile kot promocijsko gradivo. Pri delu smo bili zelo uspešni, saj so učenci naslikali različne turistične znamenitosti Domžal. Otroški vodič Veverica raziskuje Domžale in otroške razglednice Domžal smo predstavili tudi v Češminovem parku na prireditvi Spoznajmo se, praznujmo skupaj.

Pina Pavliha, Anja Simončič, Zala in Brina Korošec, Miša Jovanov in Saša Klemenc (zadaj) ob naši stojnici na prireditvi Spoznajmo se, praznujmo skupaj, Češminov park, aprila 2018.

Istega leta smo z učenci načrtovali slaščičarsko delavnico. Lotili smo se peke prazničnih piškotov, ki smo jih nato lično zapakirali in prodajali na adventnem bazarju. Izkupiček je bil namenjen šolskim otrokom, ki potrebujejo finančno pomoč (za šole v naravi ipd.). Učenci so bili pred slaščičarsko delavnico seznanjeni z izdatki, ki so nastali zaradi nakupa potrebnih surovin in pri sami izvedbi. Začetne izdatke smo na koncu uspeli potrojiti in ustvariti dobiček. Tako se je zaključil naš projekt SPIRIT, učenje podjetništva in iskanja novih ustvarjalnih, inovativnih idej pa se nadaljuje še danes.

Besedilo: Saša Klemenc

NASLOVNA SLIKA: Izdelek v okviru projekta Spirit, razglednica TIC Domžale, avtor risbe je Bor Skok, 6. b, 2019.

PROJEKT CAJON

V šolskem letu 2018/2019 je na naši šoli potekal zanimiv projekt »Projekt cajon«, katerega cilj je bil popularizacija igranja tega instrumenta. Koordinatorica projekta je bila Marija Pepelnak Arnerić. V projekt so bili vključeni učenci šolske instrumentalne skupine »Rodiyi«, učenci 6. razreda in učenci izbirnega predmeta likovno snovanje.

V prvi fazi projekta so učenci pod vodstvom učitelja Martina Maha izdelovali inštrumente in jih pod mentorstvom učiteljice Katarine Škofic tudi poslikali. Sledila je druga faza, ki je zajemala igranje inštrumentov in priprava učencev na zaključni nastop v Škofji Loki. Na tem skupnem nastopu osnovnih šol so se učenci, skupaj z učiteljico Katjo Gačnik, predstavili z dvema skladbama. Prvo skladbo so ustvarili učenci sami, drugo pa je posebej za ta dogodek napisal Jaka Strajnar – vodja projekta.

Več zanimivosti o projektu je predstavila učiteljica glasbe, Katja Gačnik, ki je prevzela vodenje projekta.

Pozdravljeni, v šolskem letu 2018/2019 ste na šoli vodili »Projekt cajon«. Ali nam lahko za začetek prosim poveste, kje ste dobili idejo za omenjen projekt?

Povabilo za sodelovanje v projektu je dobila Marija Pepelnak Arnerić. O možnosti izvedbe sva povprašali še učitelja Martina Maha in Katarino Škofic. Vsi smo se strinjali, da je to super priložnost za medpredmetno povezovanje in ustvarjanje. Učenci so tako izdelali instrument, ga porisali in nanj tudi igrali.

Kaj sploh je cajon in kako zahtevno je učenje igranja tega instrumenta?

Cajon na zunaj izgleda kot škatla, v bistvu pa je instrument. Pogosto se ga uporablja namesto seta bobnov, saj slednji zavzamejo veliko prostora. Sam cajon izhaja iz Peruja. Izdelan je iz lesa, je kockaste oblike, na ploskvi, obrnjeni stran od publike, pa ima odprtino. V notranjosti ima kovinske nitke, ki ob igranju na instrument zvoku dajo zanimivo barvo. Igranje cajona je preprosto: usedemo se nanj in udarjamo po glavni ploskvi. Lahko igramo z rokami, posebne zvočne efekte pa izvedemo tudi z uporabo različnih udarjalk in metlic. Osnove igranja na instrument so izjemno preproste. Da pa usvojiš tudi bolj zahtevne elemente, potrebuješ nekaj vaje.

Na kakšen način je potekal zaključek omenjenega projekta?

V sklopu projekta je potekala tudi predstavitev naših tehniških, likovnih in glasbenih umetnin. Zaključni nastop je potekal 19. aprila 2019 v Škofji Loki. Strokovna komisija je ocenjevala glasbene nastope in tehniško-likovne izdelke (cajone). Vsaka sodelujoča šola je na nastopu zaigrala svojo pripravljeno skladbo. Učenci skupine »Rodiyi« so predhodno sami sestavili skladbo, ki so jo poimenovali kar Lastna skladba. Po nastopu v Škofji Loki so od publike dobili odlične povratne ocene. Na koncu programa so nastopajoči iz vseh šol skupaj izvedli še skladbo Jaka Strajnarja Cajonomanija.

Kaj je po vašem mnenju največji doprinos projekta in ali se nameravate vanj vključiti tudi v prihodnje?

Cilj »Rodiyev« je bil predstaviti lastno skladbo in uživati ob igranju na cajon. Pri ustvarjanju in izvajanju lastne skladbe smo izjemno uživali. V Škofji Loki smo spoznali, da tudi drugi učenci uživajo v poustvarjanju glasbe. Če bo Projekt cajon še kdaj izpeljan, se bo naša šola seveda pridružila.

Hvala za vaš čas.

Cajoni, ki so jih ustvarili učenci OŠ Rodica pod mentorstvom Martina Maha in Katarine Škofic, 2019.
Neža Ivanuša, Nika Sedlak, Erika Močnik, Gašper Lavrič, mentorica Katja Gačnik in Lan Sedlak na zaključnem nastopu, Škofja Loka, aprila 2019.

Besedilo:  Tjaša Medved, Katja Gačnik

PROJEKT SIMBIOZA ŠOLA

Osnova šola Rodica v projektu Simbioza uspešno sodeluje že od samega začetka leta 2011. Nadgradnja triletnega projekta Simbioz@ e-pismena Slovenija je Simbioza Šola. Osnovne in srednje šole smo projektu prvič odprle vrata v šolskem letu 2013/2014 in dvakrat letno (ali enkrat v celoti) izvedle tečaj uporabe računalnika po principu medgeneracijskega sodelovanja. Projekt je prvih šest let (od 2011/2012 do 2016/2017) koordinirala Tanja Logar, izvajali pa so ga šolski prostovoljci. Računalniške delavnice je vodila prostovoljka Marjetka Požek, ki je hkrati mama treh učencev naše šole.

Prostovoljka Marjetka Požek (desno) vodi računalniško delavnico za starejše udeležence, pri čemer so ji pomagali prostovoljci iz 7., 8. in 9. razreda, februarja 2016.

Pozneje so projekt vodile Katja Skubic (do leta 2019), Tjaša Huth (2019/2020) in Vanessa Ziernfeld. Projekt so z leti nadgradili in mupoleg e-opismenjevanja dodali še medgeneracijski šport (projekta Simbioza Giba) in medgeneracijske aktivnosti. Glavni cilj je sožitje med generacijami, ki izhaja iz dejavnega sodelovanja, komunikacije in partnerskega odnosa med generacijami.

V vseh teh letih smo z različnimi aktivnostmi, kot so izdelovanje rož iz papirja s članicami medgeneracijskega društva Jesenski cvet, spoznavanje kulturne dediščine s folklorno delavnico Folklornega društva Groblje, pranje perila v Mlinščici in tradicionalne peke palačink na Pikin dan, s člani Turističnega društva Jarše-Rodica spletli medgeneracijske vezi.

V projekt Simbioza Giba smo vključevali učence prve in druge triade. Ti so k uri športa povabili svoje dedke, babice, tete, strice, sosede in druge starejše, ki so jim blizu. Skupaj so se igrali štafetne igre, odpravili na sprehod in odigrali igro med dvema ognjema. Leta 2019 se je ur športa skupaj udeležilo kar 126 odraslih.

Za starejše krajane smo organizirali deseturne računalniške delavnice. Udeleženci so pod vodstvom prostovoljcev, učencev tretje triade, spoznavali osnove spletnega iskalnika Google, elektronske pošte, programa Word, dela z mobilnimi telefoni in fotoaparati.

Leta 2020 je bolezen covid-19 zaustavila družbeno življenje, zato v tem času projekta nismo izvajali. Želimo si, da bi v prihodnje lahko še naprej aktivno sodelovali v projektu.  

Učenci tretjega razreda in udeleženci Simbioze Giba so med pohodom za Bistrico izvedli še gibalne vaje, oktobra 2019.
Člani Turističnega društva Jarše-Rodica so za naše učence priredili dogodek, na katerem so prikazali pranje perila v Mlinščici pred prihodom pralnih strojev, oktobra 2017.
Med uro športa so najmlajši in udeleženci tudi zaplesali, oktobra 2018.

Besedilo: Vanessa Ziernfeld

Dostopnost