01/ 721 95 30, Jarše 01/ 724 30 80 os-rodica@guest.arnes.si

ŠOLSKA SKUPNOST UČENCEV IN PARLAMENT

Šolska skupnost učencev in šolski parlament sta obliki organiziranosti in združevanja učencev. Na prvi ravni se učenci združujejo v oddelčne skupnosti in volijo predstavnika za šolski parlament. Predstavniki oddelčnih skupnosti se povezujejo v šolski parlament z namenom uveljavljanja interesov učencev na šoli. Poleg tega se povezujejo tudi v Šolsko skupnost učencev (v nadaljevanju ŠSU), ki sprejema in obravnava različne predloge učencev ter skrbi za obogatitev šolskega življenja. ŠSU sprejme letni program dela, ki ga oblikuje na podlagi predlogov vseh učencev. Dejavnosti šolskega parlamenta in ŠSU se na izvedbeni ravni ves čas prepletajo in povezujejo.

Z organiziranostjo v šolski parlament se učenci učijo demokracije. Vsako šolsko leto obravnavajo določeno temo, ki je skupna na nacionalni ravni. Dejavnosti in pogovore na izbrano temo učenci najprej izvedejo znotraj oddelkov, v naslednji fazi na šolski ravni, nato na medobčinski in nazadnje na državni ravni. V zadnjih desetih letih smo obravnavali naslednje teme: Moja poklicna prihodnost (dve leti), Pasti mladostništva, Razmere v družbi, Otroci in načrtovanje prihodnosti, Šolstvo in šolski sistem (dve leti) ter Izobraževanje in poklicna orientacija (tri leta, podaljšanje zaradi epidemije covida-19).  

Demokracije se učijo tudi z izvajanjem volitev za predsednika šolske skupnosti učencev. Kot kandidati sodelujejo učenci od 7. do 9. razreda – pripravijo program in se predstavijo učencem. Sledijo volitve z glasovanjem vseh učencev. Po izboru novi predsednik priseže na prvem zasedanju novega šolskega parlamenta. S svojim delom, zgledom in vplivom ob pomoči mentorjev vodi ŠSU. Predsedniki v zadnjem desetletju so bili: Laura Maučec (2011/2012), Andraž Kos (2012/2013), Nika Podpeskar (2013/2014), Eva Pogačar (2014/2015), Pika Kostanjšek (2015/2016), Tina Vide (2016/2017), Neža Podpeskar (2017/2018), Laura Osenk (2018/2019) in Domen Bergant (2019/2020). V času epidemije covida-19 je ŠSU delovala v okrnjenem obsegu.

V letnih programih šolske skupnosti učencev so bili v zadnjih desetih letih priljubljeni športni dogodki, predvsem tekme med učenci in učitelji, ter šolski plesi.

Priložnostno smo organizirali različne humanitarne akcije. Zbirali smo:

  • hrano za socialno ogrožene družine (10. do 20. decembra 2013 za Anino zvezdico),
  • šolske potrebščine za afriško šolo (aprila–maja 2012),
  • hrano in ostale potrebščine za devet družin v stanovanjskem bloku v Domžalah, ki so v požaru izgubili vse (od 14. do 21. nov. 2013),
  • oblačila, odeje, zdravila in hrano za prizadete v vojni v Ukrajini (7. in 8. marca 2022),
  • hrano in ostale potrebščine za prizadete v poplavi v Brčkem (zbiralni akciji 23. in 26. maja 2014 in 24. do 28. novembra 2014) in
  • šolske potrebščine za prizadete v poplavi v Dravogradu novembra 2012.
24. februarja 2022 nas je pretresla novica o vojni v Ukrajini. Dnevno smo spremljali dogajanje, o ljudeh v stiskah in nevarnostih, o otrocih v vojnih okoliščinah. 7. in 8. marca 2022 smo zato za Ukrajino zbirali hrano, zdravila, odeje, topla oblačila in druge pripomočke. Gasilci so zbrano pomoč v dveh kombijih odpeljali v zbirni center v Ljubljano, marca 2022.

Vsako leto oktobra z različnimi dogodki in delavnicami obeležimo teden otroka. Najmlajši se najbolj razveselijo že tradicionalnega Pikinega dneva v času podaljšanega bivanja. Takrat na šolskem igrišču ne manjka kitk in pisanih oblačil v stilu Pike Nogavičke, sledijo različne igre in delavnice ter sladkanje s palačinkami, ki jih za nas pripravijo člani Turističnega društva Jarše-Rodica. V tednu otroka je odmore popestrilo predvajanje glasbe, izvedli smo kulinarične in plesne delavnice, karate in druge športne delavnice, omogočili ogled filma v kinu. Vsako leto je župan Občine Domžale sprejel najprizadevnejše učence.

Spoznavni dan v okviru medvrstniškega prijateljstva v tednu otroka, osmošolki Ula Gerbec in Pia Gorjup s svojima varovankama iz 2. razreda, na Pikin dan, oktobra 2017.
Igranje z igračami na temo prometa, teden otroka v 3. c, oktober 2021.

Prizadevni učenci, ki so se izkazali na različnih področjih (solidarnost, izstopajoča aktivnost na oddelčni ravni in/ali projektih šole, izjemna uspešnost na tekmovanjih šole in raziskovalnih nalogah, zastopanje šole in uspešnost na športnih tekmovanjih idr.), so se udeležili nagradnega izleta. Obiskali smo Bled, Muzej iluzij v Ljubljani, Bumbar park v Mariboru idr.

Čarobnost je spremljala decembrsko dogajanje. Šolska skupnost učencev je pomagala pri organizaciji in izvedbi šolskih novoletnih sejmov, organizirala novoletne delavnice za starše, tečaj izdelovanja adventnih venčkov in novoletno pošto, kjer so učenci drug drugemu in učiteljem izrekali voščila in dobre misli ob prihajajočem novem letu.

Učenci vseh starosti obožujejo t. i. »pošto«. Organizirali smo pošto dobrih misli v tednu otroka, že omenjeno novoletno in valentinovo pošto. Učenci so postavili ogromen nabiralnik, v katerem se je ob vsaki priložnosti nabralo obilo pošte, ki so jo nato predstavniki ŠSU razdelili učencem po oddelkih.

Vsako leto smo obeležili dan učiteljev in dan žena – učenci so voščili vsakemu učitelju in učiteljici posebej ter jih simbolično obdarili.

Voščilo ŠSU za dan žena leta 2021 zaradi omejevanja medosebnih stikov ni bilo posredovano osebno, ampak elektronsko. Oblikovale so ga Sara Maja Vodušek, Anamarija Mušič in Nastja Ahačič, marca 2021.

Za Gregorjevo smo izdelovali ladjice iz naravnih materialov in jih nato na prireditvi v organizaciji Turističnega društva Jarše-Rodica spustili po potoku. 

Učenci so v okviru ŠSU sodelovali tudi pri medvrstniškem povezovanju starejših in mlajših učencev, čistili okolico v organizaciji t. i. zelenih straž, pomagali na zbiralnih akcijah papirja in drugih dogodkih. Ob koncu šolskega leta je šolska skupnost učencev na zadnjem zasedanju parlamenta evalvirala izvedene dejavnosti, predlagala nove dejavnosti ter zbirala predloge za priznanja in pohvale učencem.

Slika 12: Predstavniki oddelkov od 2. do 8. razreda so se 22. junija 2022 udeležili zaključnega šolskega parlamenta. V manjših skupinah so najprej evalvirali dogodke, izvedene v tem šolskem letu, nato pa podali predloge za izboljšanje šolskega življenja in dogodke v organizaciji ŠSU v prihodnjem šolskem letu. Med drugim so predlagali več športnih aktivnosti, dan spletnega učenja, filmski dan, spanje v šoli, več prireditev, boljšo prehrano in več pouka na prostem.

Besedilo: Tanja Logar

NASLOVNA SLIKA: Šolski ples, maja 2019.

PROSTOVOLJSTVO KOT PRILOŽNOST ZA OSNOVNOŠOLCE

Prostovoljstvo je dejavnost z vzajemnimi učinki, ki sta jih deležna tako prejemnik pomoči kot prostovoljec. Prostovoljstvo je odlična priložnost za različne vrste povezovanja: medgeneracijsko (s starejšimi v domu upokojencev) in vertikalno v šoli (povezovanje starejših učencev z učenci iz nižjih razredov). Poleg tega je prostovoljstvo priložnost in izziv za prav vse učence; tiste s posebnimi potrebami, za nadarjene, športnike in umetnike ter vse ostale. Je most, ki zbližuje in povezuje.

Prostovoljstvo se je na OŠ Rodica začelo razvijati v okviru projekta MEPI, mednarodnega priznanja za mlade. V šolskem letu 2010/2011 smo pričeli s prostovoljstvom kot samostojno dejavnostjo. Vključili smo se tudi v Slovensko mrežo prostovoljskih organizacij, ki deluje pod okriljem Slovenske filantropije. Mreža nam posreduje informacije in svetuje na področju prostovoljstva ter izobražuje mentorje. Vključenih je bilo povprečno 24 učencev, največ 31 (2014/2015) in najmanj 13 učencev (2015/2016). V zadnjih dveh letih zaradi ukrepov za omejitev epidemije covida-19 prostovoljstva nismo mogli organizirati.

Prostovoljstvo na OŠ Rodica je namenjeno učencem od 6. do 9. razreda. Vsak učenec, skladno z Zakonom o prostovoljstvu, sklene dogovor o opravljanju prostovoljskega dela ter prejme prostovoljski dnevnik, knjižico, kamor beleži opravljene ure s področja prostovoljskega dela, ki je hkrati potrdilo o pridobljenih neformalnih delovnih izkušnjah.

Prostovoljsko delo na OŠ Rodica je razdeljeno na več področij. Učence sva večino časa usmerjali dve mentorici, Darinka Šmit Bahčič (pomoč v šoli) in Tanja Logar (socialno in vsa ostala področja; od oktobra 2015 do decembra 2016 me je nadomeščala Maja Tartara). V šolskem letu 2019/2020 je bila mentorica prostovoljcev Tamara Kovačič, vendar je bilo delo zaradi epidemije covida-19 okrnjeno.

Logo za prostovoljstvo je pod mentorstvom učiteljice Maje Novak izdelal Nik Gerbec, 7. c, maja 2013.

Prostovoljsko delo lahko razdelimo na dva sklopa: na kontinuirano prostovoljsko delo, ki je potekalo praviloma enkrat tedensko eno šolsko uro (pomoč v šoli in socialno področje) ter na občasne prostovoljske akcije.

Kontinuirano prostovoljsko delo

Pomoč v šoli:

V okviru pomoči v šoli so učenci prostovoljci v knjižnici pomagali knjižničarki pri  razvrščanju knjig in urejanju knjižnih polic, skrbeli za športne rekvizite v kabinetu športne vzgoje, skrbeli za učilnico računalništva: nameščali novo programsko opremo, sestavljali, razstavljali in premeščali računalnike, čistili viruse, urejali nastavitev računalnikov idr. Učenci so opravljali tudi  preprosta administrativna dela, učiteljem nudili pomoč pri vodenju interesnih dejavnosti ter skrbeli za sadne kotičke in raznašanje sadja.

Socialno področje:
  • Pomoč v oddelkih podaljšanega bivanja na OŠ Rodica: prostovoljsko delo v oddelkih podaljšanega bivanja so prostovoljci opravljali v parih, enkrat tedensko po eno šolsko uro. Pomoč se je izvajala ob somentorstvu učitelja podaljšanega bivanja. Učenci prostovoljci so pomagali mlajšim učencem pri opravljanju domačih nalog, pripravili in vodili so različne animacijske aktivnosti za učence, se vključevali v njihovo igro ali se z njimi pogovarjali.
Prostovoljka Lori Modrijan v oddelku podaljšanega bivanja, 2013.
  • Pomoč na OŠ Roje, ki izvaja prilagojene osnovnošolske program za otroke s posebnimi potrebami: Prostovoljsko delo na OŠ Roje je praviloma potekalo enkrat tedensko po eno šolsko uro. Prostovoljci so pomagali v oddelkih podaljšanega bivanja, pri izvajanju športne interesne dejavnosti MATP (Motor Activities Training Program), pri kuharskem krožku, računalništvu in dopolnilnem pouku.
  • Medgeneracijsko povezovanje v okviru projekta »Sadeži družbe«, kjer smo sodelovali z Domom upokojencev Domžale. Učenci prostovoljci so se na mesečnih srečanjih srečevali s stanovalci Doma upokojencev. Srečanja so bila tematsko raznolika: brali so zgodbe, skupaj igrali družabne igre, telovadili, ustvarjali idr.
  • Učna pomoč: Prostovoljci so nudili učno pomoč in socialni »support« mlajšim učencem. 
  • Občasne prostovoljske akcije:
  • Vključenost v vseslovenski projekt Simbioza, kjer so prostovoljci na deseturnem računalniškem tečaju pomagali starejšim pri usvajanju osnovnih veščin računalništva. Mladi so po celi Sloveniji starejše učili osnov računalništva: kako uporabljati miško in tipkovnico, napisati besedilo, raziskovati splet idr. V enem tednu so se stkale prijetne vezi med mladimi in starejšimi, ki si želijo še več podobnega sodelovanja.
  • Redno sodelovanje na knjižnem festivalu Bralnice pod slamnikom: prostovoljke v podaljšanem bivanju na naši šoli in na OŠ Roje so otrokom prebirale zgodbe iz knjig na temo drugačnosti in drugačnih junakov, se na to temo z njimi pogovarjale in ustvarjale likovne izdelke.
  • Comenius – računalniška delavnica o varni uporabi interneta za starejše, kjer so udeleženci najprej poslušali predavanje o varni rabi interneta, sledilo pa je praktično učenje osnov računalništva in varne uporabe interneta, ki so ga v parih izvajali prostovoljci OŠ Rodica ter učenci gostje iz tujine.
  • Sodelovanje pri vseslovenski prostovoljski akciji Dan za spremembe, katere cilj je bil premagovanje osamljenosti. Glede na cilj smo izbrali starejše, ki težko zapustijo svoj dom in so pogosto osamljeni. Namen je bil druženje in pogovor o različnih temah. Prostovoljke so se vrnile s pozitivnimi vtisi ter novim znanjem o življenju nekoč, o vojni, o preživljanju starosti idr. Kot spomin na druženje so starejšim izročile lična darilca – izdelke učencev naše šole, še pomembnejši pa so notranji spomini, ki bodo tako mlada dekleta kot tudi starejše spominjali na prijetno dopoldne.
  • V okviru Dneva za spremembe smo se udeležili tudi dogodka z naslovom Bodi z nami, družimo se, kjer smo se družili in premagovali osamljenost mladi in starejši iz različnih društev, šol in vrtcev. Trije učenci prostovoljci so na tem dogodku spodbujali starejše k uporabi računalnika ter jih učili osnov računalništva. Starejši so s strani mladih potrebovali kar nekaj spodbud za sodelovanje, ko pa je bil strah premagan, so delavnico zapustili veseli, z novim znanjem, ki jim bo preko medmrežja pomagalo premagovati osamljenost tudi v prihodnje ali pa so zgolj naredili prvi, ključni korak premagovanja strahu pred računalniki.

Poleg naštetega so se prostovoljci vsa leta tudi aktivno vključevali v različne dogodke na ravni šole:

  • izvedba prvega šolskega dne za prvošolce;
  • pomoč pri pripravi in izvedbi različnih šolskih prireditev;
  • pomoč na ekoloških zbiralnih akcijah (akciji zbiranja odpadnega tekstila in odpadnega papirja);
  • pomoč pri izvedbi dobrodelnih akcij.

Zavedamo se, da nas dobra dela potrebujejo. Nabor prostovoljskih aktivnosti, ki smo jih izvajali, je bogat, upamo, da bo služil tudi drugim kot ideja za obogatitev prostovoljskih aktivnosti na šoli ali jih opogumil za uvajanje prostovoljstva na šoli.

Nagrajevanje in motiviranje prostovoljcev

Čeprav prostovoljci ne pričakujejo neposredne nagrade in koristi za opravljeno delo, je nagrajevanje učencev prostovoljcev pomembno za ohranjanje njihove motivacije; posredovanje občutka, da je njihovo delo opaženo, pomembno in častno. Na OŠ Rodica se za motivacijo in nagrajevanje prostovoljcev trudimo na različne načine:

  • Ob koncu šolskega leta tako prostovoljci prejmejo individualno zapisane pohvale, kjer so natančno opisana vsa dela, ki jih je prostovoljec opravljal. Pohvala prostovoljcu hkrati služi kot potrdilo o neformalnih delovnih izkušnjah.
  • Prostovoljci se lahko udeležijo nagradnega izleta ter Festivala prostovoljstva, ki ga vsako leto v Ljubljani organizira Slovenska filantropija.
  • Izvedemo zaključno srečanje za prostovoljce, kjer vsak posreduje vtise o svojem preteklem delu, hkrati pa gre za zabaven družabni dogodek.
  • Vsako leto izbiramo prostovoljca šole, enkrat pa je bila naj prostovoljka šole tudi na sprejemu pri predsedniku republike, ki na prireditvi Prostovoljec leta, kjer razglasijo najboljše prostovoljce in prostovoljske projekte, vsako leto slavnostno sprejme najzaslužnejše prostovoljce.
  • Večkrat smo se udeležili različnih oddaj na RTV Slovenija.
  • Organizirali smo obisk klovnov, ki razveseljujejo otroke v bolnišnicah, t. i. Rdečih noskov, ki so nam predstavili delo in poslanstvo  klovnov zdravnikov, nato pa nas s svojimi domiselnimi in simpatičnimi vragolijami nasmejali do solz.

Dobra dela, kot je prostovoljstvo, je potrebno promovirati in širiti, zato smo prispevke o delu in dejavnostih naših prostovoljcev redno objavljali, kar je bila prav tako neke vrste nagrada za njihovo delo:

Prostovoljke Nika Kobetič, Petja Podlipnik, Taja Podbevšek in Pika Kostanjšek so za svoje nesebično prostovoljno delo prejele priznanje na prireditvi Prostovoljec leta 2015, na sliki s predsednikom države Borutom Pahorjem in njegovo ženo Tanjo Pečar, Kongresni center Brdo pri Kranju, junija 2016.
  • prispevek o naših učencih prostovoljcih v  otroški informativni TV oddaji Infodrom;
  • oglasna deska v šoli, kjer smo predstavljali vse dejavnosti in dogodke v povezavi s prostovoljstvom;
  • na šolski spletni strani;
  • v lokalnem glasilu Slamnik.

Prostovoljstvo je dejavnost, ki nudi obilo možnosti in priložnosti in kot taka ni nikoli izčrpana.

Besedilo: Tanja Logar

ŠPORTNE DEJAVNOSTI NA ŠOLI IN PRIZNANJE ZA NAJBOLJ ŠPORTNO OSNOVNO ŠOLO

Zavod za šport RS Planica vsako leto objavi nagradni natečaj za najbolj športno osnovno šolo, srednjo šolo in vrtec. Pravilnik za dodeljevanje tega častnega naziva prijavljene šole preverjajo po naslednjih kriterijih:

  • izvajanje  športnega programa Zlati Sonček in Krpan ter število udeleženih,
  • sodelovanje na množičnih prireditvah (občinska, področna tekmovanja, maratoni …),
  • izvajanje programa Naučimo se plavati (tečaj za neplavalce, …),
  • sodelovanje na šolskih športnih tekmovanjih (sodelovanje, izvedba, organizacija),
  • število vadbenih skupin različnih športnih panog, ki letno opravijo v šoli najmanj 35 ur vadbe,
  • izpeljava tekmovanj od občinske do področne ravni ter tekmovanj na državni ravni,
  • sodelovanje na področnih in državnih tekmovanjih ter množičnih športnih prireditvah, kot je npr. Festival športa mladih,
  • izpeljava programa Hura, prosti čas in Zdrav življenjski slog.

Šole zbirajo točke glede na svojo športno udejstvovanje na vseh opisanih področjih, za določeno število točk pa dobijo ustrezno priznanje. Pri tem ni pomembno le sodelovanje, ampak tudi število učencev na tekmovanjih.

Naša šola je priznanje za najbolj športno šolo prejela septembra 2016 in septembra 2017, vedno za preteklo šolsko leto. V oktobru 2016 je bilo nagrajenih 16 slovenskih osnovnih šol, tri z zlatim, tri s srebrnim in deset z bronastim priznanjem. Naša šola je dobila bronasto priznanje predvsem zato, ker imamo bogato ponudbo športnih interesnih dejavnosti, športni znački Krpan in Zlati sonček ter za sodelovanje na skoraj vseh občinskih tekmovanjih v ekipnih in posamičnih športih. Za bronasto priznanje so nagrajene šole dobile nagrade v obliki povračila stroškov za nakup športnih rekvizitov v vrednosti 200 evrov. Slavnostna podelitev priznanj je bila 20. septembra 2016 na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport v Ljubljani. V kulturnem programu je med šestimi točkami nastopil tudi naš učenec Alen Koštič. Priznanje sta v imenu šole sprejeli ravnateljica Milena Vidovič in učiteljica Zlatka Gasparič.

Matic Remšak in Liana Kovič, zmagovalca na šolskem krosu med učenci 4. razreda leta 2016, s priznanjem za najbolj športno osnovno šolo, oktobra 2016.
Učenci 9. b, med katerimi je bilo veliko športnikov, s priznanjem za najbolj športno šolo, septembra 2017.

Na šoli deluje Šolsko športno društvo (ŠŠD), ki skrbi za koordinacijo športnih interesnih programov, za organiziranje športnih ekip in posameznikov za šolska tekmovanja, spremljanje učencev na športna tekmovanja in spodbujanje gibalne aktivnosti na splošno.

Za primer naj navedemo športne interesne dejavnosti, med katerimi lahko izbirajo učenci v letošnjem šolskem letu. Sodelujejo lahko v športnih interesnih dejavnostih, ki jih organiziramo v sodelovanju s športnimi klubi in društvi: namizni tenis (NTS Mengeš), košarka dečki (KK Helios), košarka deklice (ŽKD Ledita), nogometna šola (NK Domžale), dekliški nogomet (ŽNK Radomlje), dekliška odbojka (ŽOK Domžale) in odbojka za dečke (Zlatka Gasparič, učiteljica športa). Plačljive športne dejavnosti, ki so organizirane na naši šoli, pa so: judo (Judo klub Domžale), ritmična gimnastika (ŠK Bleščica), karate (Karate klub Domžale), ŠD Sovice, Miki plesna šola in mažoretni ples za deklice.

Glede na to, da imajo naši učenci in učenke na voljo kar nekaj plesnih interesnih dejavnosti, smo vaditeljice povabili, da jih na kratko predstavijo.

Na OŠ Rodica deluje netekmovalna skupina Sovic, ki s 3. razredom odidejo v tekmovalno otroško skupino na OŠ Domžale. Letos je rodiške Sovice obiskovalo 16 deklic od 1. do 4. razreda, ki so zelo napredovale tako v plesnih gibih kot v samozavesti, zato jih kar polovica drugo leto odhaja v tekmovalno skupino. Za starše so pripravile plesni posnetek za božično-novoletne praznike, 21. maja 2022 so se udeležile Športne sobote na OŠ Preserje pri Radomljah, 2. junija 2022 pa so nastopile na zaključnem nastopu plesno-navijaških skupin Športnega društva Sovice.

Rodiške Sovice s trenerko Tjašo Janežič na zaključnem nastopu Športnega društva Sovice na OŠ Ihan, 2. junija 2022.

Domžalske mažoretke so septembra 2016 začele s treningi mažoretnega plesa na vseh osnovnih šolah v Občini Domžale, tudi na OŠ Rodica. Vadbo vodi trenerka in sodnica Anita Omerzu Tome. Nastopajo na šolskih prireditvah, folklornih srečanjih in festivalih, pustnih povorkah in drugje ter sodelujejo z Godbo Domžale. Letos so nastopile tudi na tradicionalni domžalski prvomajski budnici. Koronski čas so izkoristile tako, da so poleg mažoretnega plesa trenirale tudi twirling. Ta poleg veščin s palico vključuje gimnastične prvine, elemente baleta in ostale moderne plesne tehnike. Na OŠ Rodica od leta 2017 trenirata po dve skupini, mlajša in starejša. Letos je v mlajši skupini plesalo 22, v starejši pa 13 deklet.

Twirling poze rodiških mažoretk med nastopom na šolski proslavi od dnevu državnosti, šolska telovadnica, 24. junija 2022.

Na OŠ Rodica je društvo Bleščica prisotno že enajst let. Deklice vadijo ritmično gimnastiko, ki združuje prvine baleta, modernega plesa in akrobatike ter rokovanje z rekviziti (kolebnico, žogo, obročem, kijem in trakom), vključujejo pa tudi elemente estetske gimnastike. Po tretjem letu vadbe se deklice lahko udeležijo klubskih treningov in tekmovanj. Letos je v skupini vadilo 14 deklet. Svoje znanje so deklice predstavile staršem na dveh nastopih, v preteklosti pa so nastopale tudi na šolskih prireditvah. Skupino vodi vaditeljica Ana Jagodič, ki je pred enajstimi leti začela z vadbo na svoji matični šoli, OŠ Rodica.

Mlajše deklice, ki so letos začele z vadbo ritmične gimnastike, z vaditeljico Ano Jagodič, na zaključnem nastopu v mali šolski telovadnici, 22. junija 2022.

Besedilo: Zlatka Gasparič, Vilma Vrtačnik Merčun

Dostopnost