Na internetu lahko hitro naletimo na različne oblike spletnega nasilja, udeleženi pa smo lahko kot priče, žrtve ali povzročitelji. Nasilje na spletu povzročajo  tako mladi kot tudi starejši, vedno in v vseh oblikah pa je nedopustno.

Spletno nasilje se med najstniki najpogosteje izvaja kot spletno ustrahovanjespletno trpinčenje ali spletno nadlegovanje, in sicer preko digitalnih naprav, kot so mobilni telefoni, računalniki in tablični računalniki. Lahko se pojavi prek SMS, MMS sporočil, različinih aplikacij in klepetalnikov, prek družabnih omrežij, forumov in iger. Pogosto gre za pošiljanje, objavljanje in deljenje negativnih ali škodljivih vsebin o nekom, s čimer ga spravimo v zadrego ali ponižamo.

Oblike spletnega nasilja:

  • Žaljiva sporočila in komentarji – žaljenje, zmerjanje ali posredovanje sovražnih vsebin, usmerjenih v točno določeno osebo.
  • Izključevanje iz skupin – skupina vrstnikov izloči vrstnika iz skupine na družabnem omrežju ali v aplikaciji za sporočanje, ali pa mu prepreči vstop. V skupini se o njem pogovarjajo, o čemer ga informirajo. Vzrok za izključitev je lahko drugačnost.
  • Ustvarjanje sovražnih skupin – posamezniki ustvarijo skupino, v katero vabijo druge z namenom širjenja sovraštva proti posamezniku ali drugi skupini posameznikov.
  • Lažni profili – storilec ustvari lažen profil žrtve in v njenem imenu objavlja vsebine, ki to osebo spravljajo v zadrego ali jo ponižujejo. Druga možnost je, da lažni profil uporablja za prevare ali žaljenje drugih in s tem očrni prizadeto osebo.
  • Deljenje intimnih posnetkov in izsiljevanje z intimnimi posnetki – storilec gole fotografije ali videoposnetke izmenjuje z drugimi, o izsiljevanju pa govorimo, ko storilec žrtvi grozi, da bo te posnetke objavil, če mu ne pošlje denarja ali še več takšnih posnetkov.
  • Fotografiranje in snemanje ter objavljanje posnetkov brez dovoljenja – fotografiranje je poseg v zasebnost posameznika in tega brez dovoljenja po zakonu ne smemo izvajati. Enako velja za objavo posnetkov na družabnih omrežjih ali drugje na internetu. Fotografije nekoga drugega brez njegovega dovoljenja ne smemo objaviti ali deliti preko aplikacij za sporočanje (npr. snapchat, viber …). 
  • Predelave fotografij na žaljivi način – žaljiva predelava fotografije ali video posnetka prizadene tistega, ki je na fotografiji, lahko pa tudi avtorja.
  • Žaljivi memi – ustvarjanje memov s fotografijami, podatki vrstnika z namenom žaljenja, posmehovanja, poniževanja …
  • Zloraba zaupanja – storilec na internetu javno ali v zaprti skupini razkrije zasebne informacije, ki mu jih je žrtev zaupala v prepričanju, da jih ne bo delil z drugimi.
  • Obrekovanje – storilec širi neresnice (laži) o nekom po družabnih omrežjih, preko aplikacij za sporočanje itd.
  • Vdiranje v profile (račune) – vdiranje (hekanje) je kaznivo. Je poseg v zasebnost posameznika in bi ga lahko primerjali z vlomom v stanovanje.
  • Kraja gesel – storilec pridobi geslo žrtve brez vednosti žrtve.
  • Spletno zalezovanje – zalezovanje prek spleta (družabnih omrežij, forumov in podobno), ki lahko postane tudi fizično.
  • Grožnje – grožnje preko sporočil ali javnih objav, v skrajnem primeru se pojavljajo tudi grožnje s smrtjo.
  • Izsiljevanje – pošiljanje izsiljevalskih sporočil, v katerih storilec od žrtve nekaj zahteva. Zelo pogosto je izsiljevanje za gole oz. intimne posnetke.
  • Trolanje – objavljanje žaljivih, sovražnih in provokativnih (izzivalnih) sporočil v spletnih skupnostih in klepetih z namenom provociranja ali pritegovanja pozornosti.
  • Doxing – razkrivanje osebnih podatkov o nekom, ne da bi nam ta oseba to dovolila.
  • Happy slapping – objavljanje posnetkov nasilja, kjer se nekdo napade žrtev, drugi to snemajo, posnetek pa potem objavijo na spletnih straneh, kot je YouTube in tako spravijo žrtev v zadrego.
  • Pošiljanje nasilnih ali grozljivih fotografij in videoposnetkov – prizori nasilja in strašljivi prizori imajo lahko na prejemnika zelo močan negativen vpliv, ki se lahko pokaže tudi v obliki nočnih mor in strahu.
  • Prepošiljanje verižnih pisem in sporočil – večina verižnih pisem in sporočil, ki se širijo, je narejena z namenom, da prejemnika prestrašijo. Čeprav gre za neresnične zapise, pa se marsikdo takšne vsebine prestraši.
  • Spletni izzivi – izzivi, kjer se zahteva, da nekdo počne nekaj ponižujočega ali celo nevarnega, to pa običajno posname in posnetke deli na spletu.
  • Spletni grooming – navezovanje stikov z otroki z namenom spolne zlorabe.

Vsako spletno nasilje, čeprav je na prvi pogled morda nedolžno in na žrtvi ni videti posledic, pusti posledice. Zato spletnega nasilja ne smemo dopuščati. Marsikatera žrtev na prvi pogled ne kaže nobenih posledic nasilja, v resnici pa zelo trpi, le tega noče, ne zna ali pa si ne upa pokazati. Spletno nasilje lahko žrtev pahne v stisko, ki se lahko stopnjuje in vodi tudi v depresijo, izolacijo in samopoškodovanje (vse do samomora).

Kako ukrepati v primeru spletnega nasilja?

  1. Zavedaj se, da nisi ti kriv, če te nadlegujejo! Spletno nadlegovanje je nedopustno vedno in povsod! Ne pusti se izsiljevati!
  2. Jasno postavi mejo. Zahtevaj, da storilec preneha. Povej, da ti tako obnašanje ni všeč. Poskusi odgovoriti s humorjem, to se pogosto izkaže kot uspešna strategija. 
  3. Ne odgovarjaj tudi sam s sovražnostjo in žalitvami. To ponavadi dodatno spodbudi nadlegovalca in povzroči še več nasilja. Blokiraj pošiljatelja! 
  4. Shrani sporočilo, naredi zaslonsko sliko klepeta, profila, slike – zelo pomembno je, da imaš dokaz nadlegovanja, ko boš iskal pomoč ali želel primer prijaviti. 
  5. Povej odrasli osebi, ki ji zaupaš – učitelju ali svetovalni delavki v šoli, staršem, lahko pokličeš Tom telefon na 116 111! 
  6. Prijavi na spletni strani, v igri, na družabnem omrežju, forumu, mobilnemu operaterju …
  7. Ne bodi nema priča: ne toleriraj nadlegovanja drugih! 

(povzeto po: safe.si)

UPORABNE SPLETNE STRANI (klikni na ikono):

https://www.youtube.com/watch?v=gKsOquoWvkI
(Skupno 31 obiskov, današnjih obiskov 1)
Dostopnost